BREXIT: Velika Britanija pomembna gospodarska partnerica Slovenije
Napovedani izstop Velike Britanije iz EU zaradi številnih nejasnosti skrbi povzroča tudi gospodarstvenikom, ki se bojijo, da bo gospodarsko sodelovanje z Veliko Britanijo v primeru brexita brez dogovora precej težje. Otok zaseda 19. mesto med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnerji, blagovna menjava med državama zadnja leta vztrajno raste.
Blagovna menjava med Slovenijo in Veliko Britanijo je v prvih enajstih mesecih lanskega leta dosegla 944,1 milijona evrov, kar je približno 22 milijonov več kot v celotnem letu 2017 in 43 milijonov več kot v celotnem letu 2016, je razvidno iz podatkov na spletnem portalu Izvozno okno.
Slovenija je v Veliko Britanijo v prvih enajstih mesecih lanskega leta izvozila za 535,7 milijona evrov blaga, uvozila iz nje pa za 408,5 milijona evrov blaga, s čimer je ustvarila približno 127 milijonov evrov presežka.
Med skupinami izvoženih proizvodov so leta 2017 z 20 odstotki prevladovali električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke. Sledilo je pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, osvetljeni znaki ter montažne zgradbe (13 odstotkov).
Med skupinami uvoženih izdelkov so tega leta s 15 odstotki prevladovala vozila razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil ter njihovi deli in pribor. Na drugem mestu so bili z 11 odstotki električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke.
Na področju investicij je Velika Britanija deseti zunanjetrgovinski partner Slovenije. Otok je pomemben tudi na področju turizma, saj je v strategiji razvoja slovenskega turizma do leta 2021 opredeljen kot eden ključnih trgov.
Po nekaterih ocenah bi slovenski BDP zaradi trdega brexita upadel za 0,25 odstotka, v EU bi lahko bil padec celo do 1,5 odstotka.
Na britanskem trgu devet slovenskih podjetij
V podatkovni bazi slovenskih izvoznikov Sloexport je bilo 28. februarja letos navedenih 740 podjetij, ki izvažajo v Veliko Britanijo. Na britanskem trgu je po podatkih Sloexporta registriranih devet slovenskih podjetij, in sicer Bisol Group, Equaleyes Solutions, Metrel, Trelleborg Slovenija, Xlab, Gorenje, Riko, Transpak in Unior.
V Xlabu in Riku so za STA pojasnili, da pozorno spremljajo dogajanje okoli brexita. Medtem ko Xlab ni sprejel nobenih posebnih ukrepov, pa Riko na podlagi aktualnih tveganj sproti prilagaja svoje ponudbe. “Bodisi prek dogovorov z našimi kupci bodisi z vključevanjem izvajalcev v Veliki Britaniji,” so pojasnili v Riku in poudarili, da izvoz na britanski trg v povprečju predstavlja do 20 odstotkov njihovega celotnega izvoza. Preostalih sedem podjetij na vprašanja STA ni odgovorilo.
Uvozniki iz Velike Britanije po brexitu uvozniki iz tretjih držav
Ko bo Velika Britanija zapustila EU, bo postala tretja država, kar pomeni, da se v primeru brexita brez dogovora od takrat naprej pravila EU na področju carine in posrednega obdavčevanja zanjo ne bodo več uporabljala. Blago, vneseno na carinsko območje EU iz Velike Britanije ali izneseno iz carinskega območja EU, bo predmet carinskega nadzora, carinske kontrole in carinskih dajatev.
Dovoljenja pooblaščenih gospodarskih subjektov in druga dovoljenja za carinske poenostavitve, ki jih izdajo britanski carinski organi, ne bodo več veljavna na carinskem območju EU. Pri uvozu blaga iz Velike Britanije se bo skladno z direktivo o DDV obračunal DDV, medtem ko bo DDV pri izvozu iz EU ne bo obračunan.
Podjetja, ki blago v Slovenijo uvažajo iz Velike Britanije, bodo z brexitom postali uvozniki iz tretjih držav. To pomeni, da morajo imeti za odobritev določenih postopkov slovensko identifikacijsko številko za DDV in morajo v Sloveniji imenovati davčnega zastopnika.
Med nemškimi podjetji velika zaskrbljenost
Med slovenskimi izvozniki so tudi številni dobavitelji nemškim podjetjem, ki so tako posledično vsaj delno odvisni od njihovega (ne)uspeha. Izvoz je za Nemčijo kot paradnega konja evropskega gospodarstva velikega pomena, zato so tamkajšnja podjetja zaradi negotovosti glede brexita razumljivo precej zaskrbljena.
Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je februarja spustilo na najnižjo raven v štirih letih. Po ocenah analitikov je eden glavnih razlogov za to prav bližajoči se brexit. V raziskavi Združenja nemških gospodarskih zbornic, v kateri je sodelovalo 1500 nemških podjetij, ki poslujejo z Veliko Britanijo, so podjetja ocenila, da se je njihovo poslovanje v Veliki Britaniji v primerjavi z letom 2018 že sedaj precej poslabšalo.
V začetku meseca objavljena študija kaže, da bi izstop Otoka iz EU brez dogovora po svetu ogrozil več kot 600.000 delovnih mest, od tega 100.000 v Nemčiji. Neurejeni brexit bi najbolj prizadel nemško avtomobilsko industrijo, ki je pomembna partnerica nekaterih slovenskih podjetij. (Matej Luzar, sta)