Mag. Kaloh: Dokler Möderndorferja preiskovalka ne bo razširila predmeta preiskave, bo obveljala kot čista zloraba instituta parlamentarne preiskave

Dokler Möderndorferja preiskovalka ne bo razširila predmeta preiskave še na druge politične stranke (SD, SMC, Levica…) bo to zgolj ena velika zloraba instituta parlamentarne preiskave

Član preiskovalne komisije iz vrst SDS, mag. Dejan Kaloh, je na današnji seji izpostavil, da dokler ta parlamentarna preiskovalna komisija ne bo razširila predmeta preiskave še na druge politične stranke (SD, SMC, Levica…), bo njena kredibilnost enaka ničli in bo obveljala kot čista zloraba instituta parlamentarne preiskave zgolj za politični obračun s stranko SDS. Pavšalne zahteve po uvedbi parlamentarne preiskave vezana v večini točk na SDS, kjer so posojilno-kreditna razmerja potekala v celoti transparentno, so zgolj – kot rečeno – v funkciji zlorabe tega instituta;

Mag. Kaloh je dodal, da je naravnost absurdno, da je Računsko sodišče v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, za predčasne volitve poslancev v DZ RS leta 2014 SDS o pravilnosti poslovanja izreklo pozitivno mnenje, strankam SD, SMC in Levici (takrat Združeni levici), pa glede pravilnosti poslovanja izreklo mnenje s pridržkom, saj je ugotovilo kup nepravilnosti oz. neskladij  s predmetnim zakonom, te stranke pa zaenkrat niso predmet preiskave.

Spomnil je tudi na zadnjo medijsko afero glede makete za 2. tir, ko naj bi stranka SMC z denarjem davkoplačevalcev, pod krinko nujnega infrastrukturnega projekta, dejansko želela financirati svojo predvolilno kampanjo za državnozborske volitve 2018.

Naj spomnimo, da je bistvena značilnost parlamentarne preiskave, da se osredotoča na zadeve, ki so v javnem interesu in se osredotočajo na javne funkcionarje in njihovo politično odgovornost. Parlamentarna preiskava ni in ne more biti sredstvo za uveljavljanje partikularnih interesov posameznih koalicijskih poslanskih skupin, ki želijo pod krinko in plaščem preiskovanja domnevnih nepravilnosti, ki naj bi spadale v sfero javnega dogajanja, v resnici zlorabiti institut parlamentarne preiskave in pridobiti podatke, ki so bodisi povsem zasebne narave, bodisi nimajo popolnoma nobene zveze z javnim delovanjem/javnimi funkcionarji in se nanašajo na fizične osebe ali pravne osebe, ki ne spadajo v sfero javnega (oblastnega) delovanja. To pomeni, da parlamentarne preiskave ni dopustno izvajati za vsesplošen nadzor domnevno povezanih in nepovezanih tujih in slovenskih, javnih in zasebnih pravnih ter fizičnih oseb, brez kakršnihkoli razlogov za sum glede domnevno spornega ravnanja.

V tem kontekstu naj izpostavimo še na te sporne točke zahteve za parlamentarno preiskavo, na katere je sicer neposredno oz. posredno opozarjala že zakonodajno-pravna služba DZ:

• v zvezi z NKBM d.d. zahteva zgolj pro forma navaja, da naj bi se ugotavljala politična odgovornost nosilcev javnih funkcij, saj je iz vsebine kaj naj bi se ugotovilo razvidno, da se nanaša izključno in zgolj na poslovanje fizičnih in pravnih oseb, ki nimajo z načelom javnega pomena in javnega delovanja absolutno nikakršne zveze;
• preiskava je tudi preširoka in nekonkretizirana, saj navaja, da naj se izvede v povezavi s fizično osebo Dijano Đuđić (torej ponovno osebo, ki z načelom javnega interesa, ugotavljanjem politične odgovornosti ipd., nima dobesedno nič) in vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, v Sloveniji ali tujini, ki so z njo povezani;
• v vsakem primeru o kakršnemkoli spornem ravnanju v zvezi družb Nova Obzorja in Dijane Đuđič ni mogoče govoriti. Tukaj so zadeve potekale na najbolj transparenten možen način, posojilo je bilo namreč javno objavljeno v javnih registrih, nič ni bilo kadarkoli prikrito ali skrito
• izrazito sporno je, da parlamentarna preiskava zahteva preiskavo poslovanja med subjekti zasebnega prava, tj. med Dijano Đuđić in zasebnimi gospodarskimi družbami; to lahko generira celo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, saj bo na tak način nedvomno prekomerno, nezakonito in nesorazmerno poseženo v pravice teh oseb;
• poleg tega takšna zahteva že na podlagi načela ustavnosti in zakonitosti generira resne pomisleke celo z vidika morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi absolutno prekomernega posega v človekove pravice in svoboščine posameznikov, je v kontekstu parlamentarne preiskave abotno govoriti o tem, da naj bi šlo za odkrivanje okoliščin v zvezi z zadevami javnega pomena in politično odgovornostjo nekih nedefiniranih in abstraktnih javnih uslužbencev;
• zahteva ne navaja kdo naj bi bili nosilci javnih funkcij, ki naj ne bi ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi, niti ne omeji ali vsaj približno določi krog teh domnevnih javnih funkcionarjev;
• sklicevanje na poročilo DZ z dne 25.5.2018 je v tem kontekstu presplošno in preveč pavšalno, v kolikor se zahteva že sklicuje na to poročilo, bi bilo smiselno opraviti preiskavo v smeri, ki bo pokazala kakšen delež provizij od preko državne NLB oprane milijarde € za iranske teroriste so prejele takratne vladne stranke SD, Desus, Zares in LDS, ki so pranje denarja omogočile ter nato učinkovito preprečile vsako preiskavo največjega finančnega škandala v zgodovini Slovenije; kakšen delež provizij od preko državne NLB oprane milijarde € za iranske teroriste so prejeli posamezniki in posameznice na vodilnih položajih v LMŠ, saj je preiskovalna komisija v prejšnjem mandatu odkrila, da so njihovi najožji sorodniki neposredno sodelovali pri tem kriminalnem početju; kolikokrat in v kakšni vsoti je Branko Roglić, častni konzul Slovenije na Hrvaškem, sicer pa eden najbogatejših Hrvatov, v predvolilni kampanji finančno podprl stranko SMC, čeprav je to z zakonom prepovedano. In ob tem bo mogoče tudi ugotavljati odgovornost nosilca javne funkcije Mira Cerarja, takrat predsednika vlade, danes zunanjega ministra, v povezavi z njegovo neodločno in jalovo oziroma prodano politiko do Hrvaške glede vitalnih interesov Republike Slovenije:
• zahteva za preiskavo ignorira temeljno načelo delitve oblasti in želi izvajati nadzor nad delom pravosodnih in drugih upravnih organov ter izvajati preiskovalna dejanja za domnevna kazniva dejanja, ki so v pristojnosti drugih organov;
• Vrhovno sodišče je namreč v zadevi II IPs 775/93 z dne 17.2.1994 zavzelo jasno stališče, da funkcionarji političnih strank, niso nosilci javnih funkcij, saj so jih na njihovo funkcijo imenovali organi političnih strank kot zasebnopravnih subjektov, zato Državni zbor ne more ugotavljati njihove politične odgovornosti;
• Računsko sodišče je zavzelo jasno stališče, da v primerih, ko ima politična stranka ali njeni člani lastniški delež v drugih pravnih osebah (podjetjih), se zagotavljanje finančnih sredstev (bodisi v obliki povečanja kapitala ali dajanja posojil) tem pravnim osebam s strani tretjih oseb na podlagi Zakona o političnih strankah (ZPolS) ne šteje za financiranje političnih strank;
• okoliščine glede ustanavljanja subjektov zasebnega prava oz. zasebnih gospodarskih družb, kar zahteva za parlamentarno preiskavo navaja, ne morejo in ne smejo biti predmet parlamentarne preiskave in lahko pomenijo absolutno prekomeren ter nezakonit poseg v ustavno varovane pravice teh oseb; v tem delu gre za poslovne skrivnosti družb in strogo varovane tajne podatke, zato ni jasno v čem je v kakršnikoli meri podan interes javnosti in politična odgovornost katerih javnih funkcionarjev se sploh ugotavlja;
• obseg preiskave nesorazmerno in protipravno posega v pravice posameznikov, niso nikakršni javni funkcionarji in poizkuša preko zlorabe sistema parlamentarne preiskave pridobivati podatke, ki so očitno v partikularnem interesu podpisnikov zahteve.

Dejan Kaloh je na to temo bil tudi gost na Novi24TV in tam med drugim jasno povedal, katere stranke bi morale biti zajete v predmetni parlamentarni preiskavi: “Preiskava glede financiranja strank bi morala zajemati stranke, ki so prejele mnenje Računskega sodišča s pridržkom, ki še vedno niso plačale dolgov iz preteklih kampanj kot SD, ali pa se financirajo prek bypassov kot SMC preko makete za drugi tir.”