Demokracija o stanju v slovenski kulturi (14. 2.)

“V nečem pa imajo kulturniki vendarle prav – slovenska kultura je povsem na psu. Pa ne zato, ker naj bi ji država namenjala premalo denarja, kot trdijo kulturniki, ampak preprosto zato, ker se je kopica ljudi, samooklicanih umetnikov, z leti naučila, da dobi denar, ne da bi se vsaj malo potrudila, da ta denar upraviči in zadovolji potrebe uporabnikov kulture. Njihova dela, kakršnakoli so že, so večinoma sama sebi namen, nikomur ne pade na pamet, da bi se boril za bralca, gledalca ali kupca njihovih del. Tudi zato, ker so neto davkoplačevalci prisiljeni, da plačujejo nekaj, kar jih ne zanima niti v nočnih morah. In Möderndorfer to dobro ve. Njegov zadnji film Inferno, ki se gleda, kot bi bral program Meščeve Levice, je stal poldrugi milijon evrov, ogledala pa si ga je peščica gledalcev. Komu je bil sploh namenjen? Takih primerov je nešteto, zato kvaliteta slovenske kulture strmo pada na raven kroženja okoli drevesa ali dojenja živali. Edino zdravilo je tisto, od česar se kulturnikom dvignejo lasje pokonci – tržna ekonomija.” (sta)