Leto 2018: Migracije pred evropskimi volitvami razdvajajo EU

Migracije občutljivo politično vprašanje

Število nezakonitih prehodov meje EU se je v prvih enajstih mesecih tega leta v primerjavi z letom prej znižalo za 30 odstotkov na okoli 138.000, tako da bo letos najverjetneje najmanj nezakonitih prehodov od leta 2014, kažejo statistični podatki EU, objavljeni konec minulega tedna.

A čeprav v EU izpostavljajo, da je znatno zmanjšanje pritoka nezakonitih migrantov tisto, kar v resnici šteje, migracije ostajajo občutljivo politično vprašanje, ki postavlja in maje evropske vlade. Primer prvega je Italija, ki ji vladata desna Liga in evroskeptično Gibanje pet zvezd. Primer drugega pa Nemčija in Belgija.

Krizni vrh in reševanje Merklove

Sredi leta je bil potreben evropski krizni vrh, ker se je nemški kanclerki Angeli Merkel, najvplivnejši voditeljici v uniji, močno majala vlada. Politična sestra njene Krščansko-demokratske unije (CDU), bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), je namreč pred volitvami na Bavarskem grozila z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila sekundarne migracije.

Vrh je junija sicer ponudil nekatere rešitve, ki pa se vsaj za zdaj niso udejanjile. CDU in CSU sta nato beležili slabe rezultate na deželnih volitvah, zaradi česar se je Merklova, ki ji kritiki očitajo preveč odprto migracijsko politiko, po osemnajstih letih odpovedala vodenju stranke in napovedala odhod iz politike po koncu tega kanclerskega mandata.

Italijanska prepoved vkrcanja ladjam z rešenimi migranti

Na drugi strani je ostra protimigracijska politika postavila novo italijansko vlado, ki je junija dvignila veliko prahu s prepovedjo vkrcanja ladji Aquarius z rešenimi migranti.

Zaradi prepovedi vkrcanja ladjam, ki rešujejo migrante na morju, je negotova tudi usoda evropske operacije za boj proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju, imenovane Sophia. Njen mandat se izteče konec leta in za zdaj njena prihodnost ni jasna.

Ohromela unija

Bistvenih premikov pri reševanju perečih migracijskih vprašanj v uniji v tem letu sicer ni bilo. Vse kaže na neslaven propad ideje o vzpostavitvi centrov za izkrcanje v tretjih državah, s katerimi naj bi EU razbila poslovni model tihotapcev z migranti.

Ti centri naj bi namreč zagotovili hitro obravnavo prebežnikov ter ločitev ekonomskih migrantov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar naj bi ljudi odvrnilo od nevarnih potovanj.

Avstrija se je za krmilom EU zavzemala za utrditev zunanje meje, kar naj bi unija storila s krepitvijo evropske mejne in obalne straže. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020.

A napredka je malo – za zdaj so se članice dogovorile le o krepitvi pristojnosti straže pri vračanju nezakonitih migrantov in sodelovanju s tretjimi državami. Dogovor o številu uslužbencev in časovnem okviru ter glede pomislekov v povezavi s suverenostjo pa se zdi še daleč.

Izvirni greh Junckerjeve begunske kvote

Prav tako v minulem letu ni bilo bistvenih premikov glede spornih obveznih begunskih kvot, ki jih je ob izbruhu migracijske krize kljub opozorilom predlagal predsednik komisije Jean-Claude Juncker ter s tem poglobil vrzel med vzhodnimi in zahodnimi članicami.

Sporne begunske kvote – nekatere članice z zunanjo mejo od njih ne odstopajo, medtem ko so za višegrajsko četverico nesprejemljive – zavirajo reformo evropskega azilnega sistema, ki je nujna tako za ureditev sedanjega stanja kot za preprečitev ponovitve krize, ki se je zgodila leta 2015.

Veljavna pravila, ki določajo, da je za obravnavo prošenj za azil odgovorna članica vstopa, so se namreč v krizi izkazala za povsem neučinkovita.

Negotova usoda schengna

Ohromelost unije pri odločanju o ključnih migracijskih vprašanjih negativno vpliva tudi na schengen, območje brez sistematičnega preverjanja potnih listin, ki velja poleg evra za najbolj otipljivo korist članstva v EU.

Nekatere države, na primer Francija, Nemčija in Avstrija, zaradi neučinkovitega soočanja z migracijskimi pritiski vztrajajo pri nadzoru na notranjih schengenskih mejah. Slovenija temu odločno nasprotuje in poudarja, da je nadzor na njeni meji z Avstrijo povsem neutemeljen.

Migracije, terorizem in lažne novice

Migracijska vprašanja so tesno prepletena s še dvema perečima izzivoma unije – terorizmom in lažnimi novicami.

V ponedeljek so italijanski novinarji v Bruslju izpostavili primer manipulacij po smrti kolega Antonia Megalizzija, žrtve terorističnega napada v Strasbourgu, na družbenih omrežjih. Poudarili so, da on nikakor ni in ne bi zagovarjal zaprtja meja v Evropi.

Belgijski premier Charles Michel pa je pred dnevi Evropsko komisijo pozval, naj preišče, ali je šlo v primeru globalnega migracijskega dogovora, ki je pošteno zamajal belgijsko vlado, za usklajeno kampanjo dezinformacij. V Bruslju pravijo, da lahko le še naprej ponavljajo, kar je res in kar ni. (sta)