Kitajska obeležila 40. obletnico politike reform in odpiranja
Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 40. obletnici gospodarskih reform in odpiranja zunanjemu svetu obljubil nadaljnje odpiranje svoje države. Ob tem je pohvalil gospodarske reforme, s katerimi se je Kitajska iz ene najrevnejših držav sveta preobrazila v drugo največje gospodarstvo na svetu.
Xi je imel govor na konferenci v Pekingu, na kateri so obeležili 40. obletnico politike reform in odpiranja, s katero so na Kitajskem postopoma uvedli tržno gospodarstvo, pri čemer so ohranili enopartijsko vladavino.
Politiko reform in odpiranja je decembra 1978 uvedel takratni kitajski voditelj Deng Xiaoping. Veliki reformator je Kitajsko odprl za tuje investicije in državo rešil hude revščine, ki je bila posledica katastrofalne politike Mao Zedonga.
“Tovariš Deng je poudaril, da revščina ni socializem,” je dejal Xi, ki je reforme in odpiranje označil za “glavno značilnost in najpomembnejše ukrepe sodobne Kitajske”.
Medtem ko se Kitajska vse bolj zapleta v trgovinsko vojno z ZDA, ki jo kitajsko gospodarstvo že občuti, je Xi obljubil nadaljnje odpiranje države. “Izvedli smo zgodovinsko tranzicijo iz zaprte in polzaprte države v državo, ki sprejema odpiranje,” je dejal Xi. Ob tem je opozoril, da ne bo nihče narekoval kitajskemu narodu, kaj lahko dela in česa ne.
Kritiki sicer očitajo Xiju, da se odmika od Dengove dediščine, saj krepi vlogo komunistične partije v gospodarstvu in podpira neučinkovita podjetja v državni lasti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
ZDA obtožujejo Kitajsko nepoštenih trgovinskih praks, kot so neenaki pogoji za tuja in domača podjetja, prisilni prenos tehnologije in kraja intelektualne lastnine. Zato so uvedle carine na kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev, na kar je Peking odgovoril s carinami na 110 milijard dolarjev uvoza iz ZDA.
Carine so že upočasnile kitajsko gospodarstvo, po pričakovanjih pa bodo vplivale tudi na svetovno gospodarsko rast. Xi in ameriški predsednik Donald Trump sta se ta mesec dogovorila za 90-dnevno premirje v trgovinski vojni, v tem času pa naj bi njuni pogajalci dosegli trajnejši dogovor.
Xi v govoru v Veliki palači ljudstva trgovinske vojne ni neposredno omenil, prav tako ni napovedal nobenih novih ukrepov, je pa nanizal gospodarske uspehe svoje države v preteklih štirih desetletjih.
Kitajska je pred 40 leti prispevala le 1,8 odstotka v svetovni BDP, danes ta delež znaša 15,2 odstotka. “V le nekaj desetletjih smo zaključili proces industrializacije, za katerega so razvite države potrebovale več stoletij,” je poudaril. (sta)