Tudi slovenska ustava je polna nekih omejitev. Ne omejitev za oblast, kar bi bilo za ustavo, ki bi morala biti nekakšna biblija svobode in zaščite ljudi pred samovoljo vsakokratne vlade, običajno, ampak tudi za ljudi, v Demokraciji piše Jože Biščak.
Pomislite, kaj lahko ljudstvo naredi, če vlada uzakoni, da se davek na dodano vrednost poveča z 22 na 50 odstotkov, da se prispevki za zdravstveno zavarovanje podvojijo, da davek na promet nepremičnin znaša 25 odstotkov od vrednosti nepremičnine? Nič, ničesar ne more narediti.
A tej umetni in iz ozadja narejeni koaliciji omejitev ljudske volje o javnih financah očitno ni dovolj. Prepovedali bi vsako kritiko oblasti, ukinili bi medije, kritične do nje in novodobne levičarske agende.
Premier Marjan Šarec je nedavno namignil, da bo dopolnjena medijska zakonodaja očitno na novo definirala medije in nekaterim preprosto prepovedala izhajanje. Tudi Dejan Prešiček je že napovedal osnutek prenovljene medijske zakonodaje. Celo več. Prilagoditev medijske zakonodaje času je v Sloveniji prvi nujen ukrep pri naslavljanju vprašanja lažnih novic, je menil.
Naj bo premierju in ministru za kulturo nekaj jasno! Kaj je medij in kateri mediji so dobri ali slabi, določa trg. Kaj so “lažne novice”, ni stvar države, še manj aktualne vlade, ampak stvar posameznika in njegove denarnice, s katero se odloča, ali bo kupil neki časnik ali ne.
Če bi bila premier in minister za kulturo zagovornika svobode, bi oba napovedala ukinitev kakršnekoli zakonodaje, ki ureja medije. Kajti v ustavi je zapisano, da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja, piše komentator. (sta)
