Člani odbora DZ za zdravstvo so z večino glasov podprli sklep koalicije, da ministrstvo za zdravje v treh mesecih odboru posreduje poročilo o izvajanju programa otroške srčne kirurgije in aktivnosti za ureditev stanja. Večurna razprava je sicer minila v znamenju opozoril, da je že desetletje neurejene razmere na tem področju treba urediti čim prej.
Namen nujne seje, ki so jo sklicali na zahtevo SDS, je bil izvedeti, kakšen je akcijski načrt glede programa otroške srčne kirurgije, je uvodoma pojasnila poslanka SDS Jelka Godec. Ob tem je opozorila, da “dvotirnost” programa z Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), ni dobra. “To je tako, kot da imaš ljubico in ženo. Nekje se zalomi,” je bila slikovita. Od ministra za zdravje Sama Fakina je zahtevala pojasnila, ali bo NIOSB ostal v takšni obliki in ali se bo program izvajal znotraj ljubljanskega UKC.
Predlog sklepa SDS, s katerim bi odbor ministrstvo pozval, da odboru v enem mesecu predstavi akcijski načrt glede ureditve otroške srčne kirurgije, so poslanci sicer zavrnili.
Fakin si, kot je pojasnil, prizadeva za dolgoročno stabilno rešitev, kar po njegovih besedah zahteva tudi kritično maso bolnikov. To bi lahko zagotovili z zdravljenjem otrok iz tujih držav. Njegov cilj je storitev, ki bo strokovna, varna, dosegljiva in ekonomsko opravičljiva.
Programu v Sloveniji se po ministrovih besedah lahko tudi odrečemo in bolnike operiramo v tujini. “Zagotovimo lahko, da ta možnost obstaja, nikomur se ni treba bati, da ne bi bil operiran,” je poudaril, a dodal, da je taka rešitev veliko dražja.
“Kot zagovorniki zavarovancev bi si želeli koncentracijo ustanov, ne pa drobitev,” je opomnil generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj. Kot je pojasnil, je povprečna cena operacije na otroškem srcu v Sloveniji okoli 13.000 evrov, v tujini, kamor napotijo bolnike za zahtevnejše operacije, pa je tudi dvakrat višja. Velik del te cene zavzemajo stroški prevoza, ki pogosto presegajo 10.000 evrov.
Kot je dejal Fakin, pa se ponuja logična rešitev, da program otroške srčne kirurgije ostane znotraj UKC, kjer so se v zadnjih mesecih razmere stabilizirale in kjer je kritična mase medicinske stroke, opreme in prostorov. Decembra minister načrtuje tudi sestanek, po katerem bo sprejel odločitev o usodi NIOSB.
Generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder je že pred sejo odbora v izjavi za medije zagotovil, da je program otroške kardiologije stabilen in deluje varno. Med drugim se je v začetku meseca v program vrnil domači kirurg. Poudaril je še, da so z novim vodstvom pediatrične klinike vzpostavili tudi boljše odnose na kliniki.
Do Šabedrovih navedb, ki so jih sicer podprli tudi drugi predstavniki kliničnega centra, pa je bil zelo kritičen član sveta NIOSB ter strokovnjak za varnost bolnikov in kakovost v zdravstvu Andrej Robida. Med drugim po njegovi oceni v UKC ni dovolj kadra, ni izobraževanja specializantov in ni povezave z nobenim večjim tujim centrom z izjemo praškega Motola. “Vsako vodstvo kliničnega centra je bilo pod vplivom ljudi, ki hočejo stvari speljati na svoj mlin,” je še orisal razmere v preteklosti.
Ostre besede je na vabljene predstavnike zdravstvenih inštitucij naslovil predsednik odbora in poslanec Levice Franc Trček. “To je šolski primer, kako se mora stroka potegniti za ušesa,” jih je okrcal. Po njegovem mnenju je namreč vsem, ki so vsaj malo spremljali dogajanje, jasno, da so razmere na področju otroške srčne kirurgije posledica neurejenih odnosov. “Začnite se vesti bolj samokritično,” je še pridal.
Otroški kardiolog Samo Vesel je ob tem dodal, da so slabi odnosi ne vzrok, ampak posledica strokovnih težav v programu in nepripravljenosti takratnega vodstva, da jih razreši.
Godčeva je ministra še spomnila na njegovo zaslišanje pred potrditvijo ministrskega mandata, ko je obljubil, da bo terjal odgovornost. Fakin je nato napovedal, da bo nad programom odredil konstantni strokovni nadzor s kompetentnimi evropskimi strokovnjaki, “da bomo vsi imeli dokaz, da zadeva teče varno”.
Člani odbora so v razpravi predvsem poudarjali, da se morajo razmere urediti čim prej. Slišati je bilo tudi opozorila, da se od sej zdravstvenega odbora na temo otroške srčen kirurgije pred 12 leti ni nič zares spremenilo ter da taki konflikti krhajo zaupanje javnosti v zdravnike in zdravstveni sistem.
