Na Filozofski fakulteti razstava o okupacijskih mejah v Sloveniji med drugo vojno
V avli ljubljanske Filozofske fakultete bodo danes odprli razstavo o okupacijskih mejah v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Razstava je rezultat dosedanjega dela na raziskovalnem projektu o omenjeni temi. Na ogled bo do 5. decembra, istočasno bo v 5. nadstropju odprta fotografska razstava o izvajanju projekta, so sporočili s fakultete.
Razstavo z naslovom Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945 bodo odprli dekan fakultete Roman Kuhar, predstojnica oddelka za zgodovino Alenka Cedilnik in vodja projekta, zgodovinar Božo Repe.
Osrednji del razstave na 12 panojih predstavlja, kako so bile meje politično in diplomatsko določene, kje je potekalo več kot 560 kilometrov okupacijskih meja, od porečij Mure, Save, Sotle in Kolpe do triglavskega pogorja, kako so bile zavarovane z žicami, minskimi polji in stražnimi stolpi, kako so potekali prehodi in kako so ljudje, ki so živeli ob meji, to doživljali.
Obiskovalci bodo lahko videli makete stražnega stolpa, žične ograje, bomb in min, ki jih je izdelal Matevž Košir iz Suhega Dola pri Polhovem Gradcu, ki je ob meji živel kot otrok. Vključeni so tudi dva mejna kamna, koluti bodeče žice iz let 1941-1945 in ograja, ki je bila postavljena na prelazu nad Vršičem več kot 1700 metrov visoko na tedanji italijansko-nemški meji. Za primerjavo z aktualnimi časi je ob tedanji žici postavljena tudi današnja rezilna žica z meje med Slovenijo in Hrvaško.
Drugi del razstave v 5. nadstropju fakultete pa prikazuje fotografije z dela ekipe na terenu, ostanke meja in ljudi, ki so bodisi pričevalci bodisi se ukvarjajo z ohranjanjem zgodovinskega spomina na okupacijske meje in življenje ob njih.
Kot piše v povzetku, je bilo življenje ob mejah v drugi svetovni vojni – enem najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine, ko so štirje okupacijski režimi, nemški, italijanski in madžarski ter režim ustaške Hrvaške, Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt -, še posebej težko. Ljudje so jih morali prehajati zaradi preživetja, stikov s sorodniki in tudi zaradi verskih potreb. Onemogočila jim je prosto gibanje, prosto gospodarjenje s svojim premoženje in nemalokrat vzela tudi življenje.
Razstava je nastala v okviru raziskovalnega projekta, v katerem ekipa zgodovinarjev in geografov z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC Sazu, Pedagoške fakultete in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani preučuje nastanek in potek okupacijskih meja ter življenja ob njih. Pripravili so jo Božo Repe, Neli Ajlec, Bojan Balkovec, Rok Ciglič, Božidar Flajšman, Darja Kerec, Attila Kovacs, Peter Mikša, Maja Vehar, Manca Volk Bahun in Matija Zorn.
“Evropa se nevarno približuje razmeram, kakršne so bile v 30. letih 20. stoletja in ki so pripeljale do največje in najbolj uničujoče vojne v zgodovini človeštva. Brez zgodovinskega spomina na vzroke in posledice tedanjih ravnanj bomo v novo katastrofo zdrsnili, ne da bi se tega sploh zavedali,” še piše v povzetku razstave. (sta)