Plenković v Bruslju Cerarja in Erjavca povsem osmešil; slovenski državni vrh pa sedaj tarna zaradi “grde” Evropske komisije

Slovenski državni vrh je bil v odzivih na poročanje Spiegla o mnenju pravne službe Evropske komisije glede slovenske tožbe Hrvaške zaradi kršenja prava EU pretežno kritičen do ravnanja Bruslja. Ponovil je željo po uresničitvi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. V Bruslju niso želeli komentirati navedb Spiegla, Zagreb molči.

Evropska komisija je po besedah predsednika republike Boruta Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in ker ni dejala, da je treba spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.

“To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala,” je Pahor dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.

Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.

Premier Marjan Šarec pa je spomnil, da je treba spoštovati vladavino prava, kar je ugotovila tudi pravna služba v Bruslju, a se je komisija očitno odločila drugače.

Evropska komisija je po njegovih besedah politično telo in ne sodišče, zato se lahko odloči, ali bo upoštevala mnenje pravne stroke. “Odločila se je, da bo ostala nevtralna, kar nas seveda takrat ni razveselilo, tudi danes nas še vedno ne vesli, saj je to napačno sporočilo,” je dodal Šarec.

Spiegel: Dokazana večina slovenskih trditev, da Hrvaška krši 

Pravna služba Evropske komisije je v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti, je 14. septembra na spletu objavil nemški tednik Spiegel.

Nemški tednik je tudi objavil osem strani dolgo mnenje, ki ga je za Evropsko komisijo pripravila njena pravna služba pred iztekom trimesečnega roka za objavo mnenja glede tožbenega predloga Slovenije v skladu z 259. členom Pogodbe o EU (PEU). Pravna služba je v tem dokumentu predlagala, da komisija sprejme “obrazloženo mnenje” in v skladu z omenjenim členom prevzame tožbo proti Hrvaški.

Pismo je bilo naslovljeno na vodjo kabineta predsednika komisije Claro Martinez Alberola, podpisala pa se je Karen Banks.

Mnenje v uvodu na kratko povzema slovensko-hrvaški spor glede meje in arbitraže ter navaja, da je slovenski predlog tožbe “v bistvu v tem, da hrvaško zavračanje priznanja arbitražne odločitve preprečuje Sloveniji, da bi izpolnjevala svoje obveznosti in uživala pravice v skladu s pravom EU”. Slovenska tožba ne govori o določanju meje med članicama, ampak o upoštevanju mednarodne arbitraže, poudarja mnenje.

Prav tako pravna služba spominja, da je arbitražno sodišče v vmesni sodbi leta 2016 že zavrnilo hrvaške trditve, da je bil arbitražni proces kompromitiran in da arbitražni sporazum velja. V tem smislu je arbitražno sodišče ohranilo pristojnost za odločanje.

Relevantno vprašanje za EU je tako le, ali naj spoštuje odločitev mednarodne arbitraže in jo upošteva pri uporabi in interpretaciji vprašanj, ki zadevajo pravo EU.

Obveznost spoštovanja mednarodnega prava vsebuje tudi spoštovanje pravnih načel, kot sta “pacta sunt servanda” (pogodbe je treba spoštovati) in “res judicata” (spoštovanje sodnih odločitev), in torej tudi mednarodnih sporazumov, kakršen je arbitražni sporazum, kot tudi arbitražne odločitve, poudarja pravna služba Evropske komisije.

“V tem smislu dejstvo, da ukrepi za implementacijo niso izvedeni, kar trdi Hrvaška, ne more pomeniti tega, da bi bilo mogoče ne spoštovati arbitražne odločitve in arbitražnega sporazuma. Morebitna implementacija arbitražne razsodbe lahko zadeva le urejanje demarkacije meje, kjer je to potrebno (večinoma na kopnem) in prilagoditev notranje zakonodaje in uredb. Na morskem območju pa je sodba zelo natančno določila meje in v tem smislu načeloma dodatna demarkacija ni potrebna,” piše v mnenju.

“V tem smislu mora komisija – ne da bi delala kake lastne sodbe – zgolj ugotoviti, da obstaja arbitražni sporazum, ki ni bil veljavno odpovedan in da je prišlo do končne določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. EU tako mora spoštovati izid arbitražnega postopka, določila prava EU pa morajo biti interpretirana v skladu z njim,” še piše.

Mnenje nadalje povzema slovenske trditve v tožbi, in sicer, da hrvaška krši splošno obveznost lojalnega sodelovanja (4. člen PEU), obveznosti iz skupne ribiške politike, obveznosti iz schengenskega zakonika in obveznosti iz direktive za prostorsko načrtovanje na morju.

“Slovenija ima pravico in obveznost izvajati pravo EU (…) na območjih in v mejah, kot jih je določilo arbitražno sodišče”. Hrvaška pa bi v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja morala omogočati Sloveniji izvajanje evropskega prava na teh območjih. Vendar iz neizpodbitnih dejstev izhaja, da Hrvaška Sloveniji to preprečuje, kar “predstavlja kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja s Slovenijo in z EU”, navaja mnenje.

Glede kršitev ribiške politike, Slovenija trdi, da Hrvaška krši določilo iz hrvaške pristopne pogodbe, ki je del ribiške uredbe in ki se neposredno sklicuje tudi na arbitražno razsodbo. Gre za vzpostavitev ribolovnega režima, po katerem bi slovenski ribiči lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah, hrvaški pa v slovenskih (z določenimi omejitvami). Hrvaška trdi, da ker razsodba ni “polno implementirana”, tudi ta določba ne more veljati.

Vendar pa pravna služba Evropske komisije meni, da določba o “polni implementaciji” ne more pomeniti, da ima Hrvaška pravico enostransko odložiti vzpostavitev omenjenega ribolovnega režima. “Jasno je, da je Hrvaška prikrajšala Slovenijo za njene pravice, da bi koristila režima dostopa do hrvaških voda, in ne dopušča Sloveniji, da izvaja pravice obalne države, da nadzoruje ribolovne aktivnosti hrvaških plovil v svojih teritorialnih vodah,” piše v mnenju.

Hrvaška ribiško uredbo krši tudi z izvajanjem ribiškega inšpekcijskega nadzora na območju, ki je pripadlo Sloveniji in v katerem nima pristojnosti, pa tudi s policijskim spremstvom hrvaških ribičev brez slovenske privolitve v njenih teritorialnih vodah.

Z določanjem prostorskih načrtov na morskem območju, ki je pripadlo Sloveniji, Hrvaška krši tudi direktivo, ki ureja to področje, navaja mnenje.

Kot navaja Spiegel, evropski komisarji mnenja še niso videli, ga je pa pridobil Spiegel. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića nasvet lastne pravne službe ignoriral. Časnik se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.

Časnik ob tem navaja, da je Juncker še februarja pred Evropskim parlamentom, ko je tam nastopil Plenković, dejal, da spor ni samo težava dveh članih EU, ampak je to “evropska težava”.

“V čudnem preobratu, dobrih šest mesecev po Junckerjevih odločnih besedah, je Evropska komisija sedaj tista, ki zamuja pri rešitvi. Komisija je imela več priložnosti, da bi lahko delovala kot arbiter v sporu, a se je Juncker odločil, da se ne bo vmešal, kljub temu, da tudi njegovi sodelavci ne dvomijo, da je slovensko stališče v tej zadevi pretežno pravilno,” v prispevku še piše Spieglov dopisnik iz Bruslja Peter Müller.

Sam spor med Slovenijo in Hrvaško je po pisanju nemškega tednika sicer zapleten in bizaren. “Hrvaška in Slovenija se že več let prerekata za nekaj kvadratnih kilometrov morja. In ne gre za to, da se prerekata nad privlačnimi odseki Piranskega zaliva – gre za koridor, do katerega je obema dovoljen dostop in ga uporablja le nekaj ribičev.”

Gre za konflikt, za katerega Evropejci menijo, da bi moral biti že zdavnaj rešen. “Juncker sicer meni, da ne bo nihče pridobil, če se bo Evropska komisija vmešala v spor in da želi samo pomagati. Drugi viri trdijo, da je Plenković pod pritiskom znotraj lastne stranke in najmanj, kar bi potreboval, je, da bi se Bruselj v čustveno nabitem konfliktu postavil na stran Slovenije,” še piše Müller.

Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju “ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil”, jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.

Predsednik državnega zbora Dejan Židan pa je ocenil, da bi lahko predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker zaradi političnih kupčkanj ogrozil temelje Evropske unije.

“Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost,” je dejal v Komnu.

Po mnenju zunanjega ministra Mira Cerarja pa navedbe Spiegla potrjujejo oceno, da komisija ni opravila svoje vloge varuhinje pogodb EU. Zdaj morata državi uresničiti arbitražno razsodbo, je dejal Cerar.

Dodal je, da se lahko počaka še na odločitev Sodišča EU, saj če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji, pravi Cerar.

Novi zunanji minister je še izrazil upanje, da bo Hrvaška vendarle prenehala s kršitvami prava EU, zlasti na morju.

Na poročanje Spiegla se je odzvala tudi novoimenovana državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan. “Ni čudno, da komisija mnenja ni želela obelodaniti niti posredovati Sloveniji. Sedaj pa bo res težko upravičiti nadaljnjo tišino in morebitno sprenevedanje,” je tvitnila mednarodna pravnica.

Na Hrvaškem zaenkrat ni bilo uradnih odzivov na poročanja nemškega tednika. Hrvaški mediji so danes na svojih spletnih straneh večinoma povzemali poročanje STA o tem, da slovensko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati poročanja Spiegla.

Tudi pri Evropski komisiji niso želeli komentirati pisanja Spiegla. Kot so v Bruslju pojasnili v odgovoru na vprašanje STA, ne komentirajo “številnih notranjih dokumentov, ki morda krožijo v komisiji”.

Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji.

Spomnili so še na junijske izjave govorca komisije Margaritisa Schinasa, ki je na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem o kršitvi evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, dejal, da notranjih dokumentov služb komisije, ki jih je veliko, ne komentira.

Kot je poročal nemški Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.

Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.

Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je Cerarjeva vlada sklenila, da gre v tožbo sama.

Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.