Za Bratuškovo prioritetna projekta drugi tir in tretja razvojna os

Bratuškova je v današnji predstavitvi na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor glede tretje razvojne osi dejala, da bi se morala gradnja odseka med Slovenj Gradcem in Velenjem začeti prihodnje leto, kar predvideva protokol, ki ga je podpisal odhajajoči minister Peter Gašperšič. “Verjamem, da je preveril vse možnosti,” je dejala in poudarila, da ljudje cesto na tem območju nujno potrebujejo.

V okviru Darsa trenutno teče še en večji projekt, in sicer predor Karavanke. Kot je spomnila, trenutno teče revizija postopka javnega naročanja. “Upam, da se postopek čim prej konča in se gradnja čim prej začne,” je dejala. Kot je pojasnila, šestletni načrt vlaganj, ki ga je pripravilo ministrstvo, predvideva, da bo gradnja končana do 2024, “in zaenkrat nimamo razlogov, da temu ne bi verjeli”.

Na področju železniške infrastrukture je Bratuškova med drugim prestavila svoj pogled na nadaljevanja projekta drugi tir med Divačo in Koprom. Poudarila je, da gre seveda za pomembno in prioritetno investicijo, a ne smemo zanemariti ostalega železniškega omrežja. “Mislim, da še nikoli nismo bili tako blizu začetka gradnje, kot smo danes,” je dejala.

Glede podjetja 2TDK je dejala, da bi se verjetno projekt dalo izpeljati tudi drugače, a je vsekakor z ene strani bolj ugodno za državo, da se investicijo pelje preko podjetja, namesto direktno preko proračuna. Glede sodelovanja zaledne države v projektu pa je Bratuškova dejala, da jo veselijo zagotovila, ki so jih dobili v koalicijskih pogovorih, in sicer, da sodelovanje zaledne države ni pogoj za črpanje evropskih sredstev.

V koalicijski pogodbi so partnerji predvideli, da se pogovori z zalednimi državami nadaljujejo, a bodo na koncu izbrali pot, ki bo za Slovenijo najbolj ugodno. “Mislim, da bi država drugi tir lahko zgradila sama,” je dodala.

S področja energetike se je kandidatka za infrastrukturno ministrico dotaknila energetskega koncepta, ki je v javni obravnavi, in energetskega zakona, ki je bil sprejet prav v času njene vlade. Energetski koncept po njeni oceni ni odgovoril na ključne izzive, ki državo čakajo v prihodnjih letih, “zato ga bomo v sodelovanju s stroko absolutno dopolnili”. Želi si, da bi bil sprejet prihodnje leto.

Tudi energetski zakon po njeni oceni potrebuje dopolnitve in spremembe. Med drugim bi sama v zakon vnesla spremembo, ki bo omogočala skupinske energetske oskrbe, t.i. energetske zadruge. “Mislim, da je to absolutno potrebno in prav,” je dejala.

Kar se tiče naložb na področju energetike pa se je zavzela za pospešitev postopkov v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, hidroelektrarn na Muri pa v prihodnjem mandatu ne bodo gradili. Zavzela se je tudi za znižanje energetske revščine, o čemer se po njeni oceni premalo govori. Rešitev med drugim vidi v višjih plačah, manjši porabi in nižjih cenah energentov. (sta)