Pred bančno komisijo DZ danes tudi bivši PV Janez Janša; ta je včeraj Bobovniku očital skrivanje imen z leve politične provenience

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) bosta danes pričala nekdanja predsednika vlade Janez Janša in Alenka Bratušek. Slednja je pred njo že pričala konec lanskega junija, medtem ko bi Janša moral pričati pred prvo prvo bančno komisijo leta 2014, a ta zaradi predčasnih volitev ni končala svojega dela.

Janša je sicer včeraj imel manjšo tviter debato z voditeljem Odmevov Slavkom Bobovnikom, ko je slednji spet zelo pazil, da se ne bi zasvetilo kakšno ime z leve politične provenience. Janša mu je takole poočital: “Danes je @SBobovnik storil vse, da v prispevkih in pogovoru ja ne bi kdo slučajno omenil kakega levaka, odgovornega za #IranNLBgate”

Bobovnik je nato Janši sarkastično odgovoril: “Pa ne samo to. Zalepil je usta in zvezal roke gostoma,da nista uspela povedat ali pokazat teh imen. Joj, joj.” Janša pa z odličnim odgovorom spet nazaj: “Ne samo gostoma, tudi sebi. Si predstavljate, da bi npr. ORF zamolčala, sa so bili najvišji A funkcionarji obveščeni o pranju 1000 mio €?”

Komisija je zaslišala nekdanja premiera Antona Ropa in Boruta Pahorja, sedaj sta na vrsti Janša in Bratuškova. Janša je vlado vodil od decembra 2004 do konca novembra 2008 ter od februarja 2012 do konca marca 2013. Takrat je vodenje prevzela Alenka Bratušek, ki je vlado vodila do sredine septembra 2014. Konec leta 2013 je država izvedla sanacijo bančnega sistema.

Bratuškova je v pričanju pred bančno komisijo, ki ugotavljanja zlorabe v bančnem sistemu ter vzroke za to sanacijo, razloge za nastanek bančne luknje pripisala odločitvam iz preteklosti, predvsem iz let 2005 in 2007. Po njenem mnenju pa takrat ni bilo vprašanje, ali dokapitalizirati banke in za kakšno ceno, temveč le, ali bo Sloveniji uspelo sami sanirati banke, ali pa bo morala zaprositi za pomoč.

[su_box title=”Janša o obeh bančnih sanacijah: Isti ljudje, iste prakse in iste posledice“]

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ je danes nastopil nekdanji premier Janez Janša. Po njegovem so isti ljudje, ki so botrovali prvi bančni sanaciji, z enakimi ali podobnimi metodami sistem pripeljali v položaj, da je bila potrebna nova. “Isti ljudje, iste prakse in iste posledice,” je dejal. Janša, ki je vlado vodil od decembra 2004 do konca novembra 2008 in od februarja 2012 do konca marca 2013, je ocenil, da smo izpostavljeni tveganju tretje sanacije, dokler ne odgovorimo na vprašanje, kako sta bili možni dve sanaciji v relativno kratkem času. Po njegovem je “bančništvo v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil vzpostavljen daleč pred osamosvojitvijo”. Kot je povzel, je oblast v času prve sanacije namerno zanemarila dolžnost, da ugotovi vzroke za prvi bankrot, sankcionira odgovorne ter jih izloči iz odločanja v centralni banki in komercialnih bankah v državni lasti. Tako sistem, ki ga je označil za “krožno bančništvo”, funkcionira še danes, v prvem mandatu njegove vlade pa da so uspeli odpraviti številne varovalke tega sistema, a ne vseh. Preiskava bančne luknje je po njegovem družinski posel. “Znanih je na desetine primerov, ko je eden od zakoncev zaposlen v banki, drugi je praviloma sodnica,” je ponazoril ter ocenil, da če se ljudi, ki so neposredno povezani z “banksterji” in so danes v policiji, tožilstvu in sodstvu, ne izloči, bodo stvari ostale na ravni ugotovitev te komisije. Eno od imen, ki je igralo ključno vlogo v obeh bančnih “ropih”, je po njegovem Herman Rigelnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta LB. Omenil je še Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika izvršnega sveta SR Slovenije, ki je nato postal direktor goriške banke, in Andreja Hazabenta, ki je bil, kot je dejal, v prvi sanaciji bank izpostavljen s primerom Tam. Ker je predsednik bančne komisije Anže Logar član iste stranke kot Janša, se je iz zasliševanja izločil. Tako je Janša na vprašanje člana Janka Vebra (SD), zakaj so šele v začetku leta 2008 onemogočili zakon, po katerem so v prehodnem obdobju med 2006 in 2008 dovoljevali podeljevanje t. i. tajkunskih kreditov, odgovoril, da so ti nastajali tudi po tem obdobju. “Obstajajo napori, da bi se za vse to okrivila zakonodaja,” je dejal in izpostavil, da so “to omogočale klientelistične povezave”. Poznam ogromno podjetnikov, ki so želeli kredite, pa jih niso dobili, je nadaljeval in dodal: “Nihče ni mogel kot ljubljanski župan Zoran Jankovič klicariti takratnega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja ali takratnega predsednika uprave Nove KBM Matjaža Kovačiča za kredit za Stožice.” Na vprašanje, zakaj je zakon omogočal, da banke ustanavljajo hčerinske družbe izven EU, na trgih nekdanje Jugoslavije, brez soglasja Banke Slovenije in brez licenciranja v njihove nadzorne svete, čemur je centralna banka nasprotovala, je Janša odgovoril, da je “ta komisija ustanovljena predvsem zaradi ljudi z licencami”, Banka Slovenije pa “ni del rešitve, ampak del problema”. Ob tem se je dotaknil tudi kroženja kadrov iz vodstva Banke Slovenije v vodstva komercialnih bank in nazaj ter izpostavil primera kariernih poti Franceta Arharja in Boža Jašoviča. Način delovanja se sedaj prenaša na mlajšo generacijo bančnikov, je dodal. Z Vebrovimi navedbami, da so izjave finančnega ministra Janeza Šušteršiča v drugem mandatu njegove vlade, da je Slovenija tik pred bankrotom, dvignile ceno zadolževanja, se ni strinjal. Povzel je, da je vlada za zelo slabo stanje v bančnem sistemu izvedela od Evropske komisije, ki je podatke pridobila od Evropske centralne banke, podatke o tem pa da so imele tudi vse rating agencije v svetu. “Dogajanje leta 2012 kaže, da je obstajala izjemna samozavest akterjev, ki so povzročili bančno luknjo, da so oni edini, ki se s tem lahko ukvarjajo in sanirajo,” je menil in ocenil, da se glede na to, kar se zadnje čase dogaja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskem državnem holdingu, ne more drugače reči, kot da so imeli prav: “Stvar se je ponovno dala v roke tistih, ki so to povzročili, in sedaj se znova špekulira in služi.” Leta 2012 so vrabci na drevesih čivkali, da je nekaj v bančnem sistemu narobe. A ne banke ne Banka Slovenije niso pristajale na to, da bo potrebna sanacija. Ko so dobili signale, da je stanje v NLB drugačno od prikazanega, so želeli zamenjati Kramarja, a jim ni uspelo, ker je predstavnica ministrstva za finance v nadzornem svetu glasovala drugače in ker jim to ni uspelo zaradi KBC v NLB, ki je ščitila upravo, je povzel. “Napaka naše vlade ali nemoč tiste koalicije je, da v bančnem sistemu nismo uspeli narediti reda,” je poudaril. To pa bi lahko dosegli s privatizacijo NLB in Nove KBM. Slednja je šla takrat skozi IPO, pri NLB ni bila mogoča, ker naj bi se vlada Antona Ropa s KBC dogovorila, da je prevzemno premijo že plačala s pridobitvijo tretjinskega deleža v NLB in da je ob prevzemu ne bo plačala, s čimer se niso mogli strinjati. Velikost bančne luknje po njegovem ni bila precenjena, ker bi potem moral denar nekje ostati. Razprava na komisiji DZ za nadzor javnih financ pred enim letom pa je pokazala, da so v bankah še vedno slabi krediti. “Tako so na DUTB šle terjatve kot tarče, da so jih spravili v roke tistih, kamor so se namenili, hkrati pa v bankah čakajo nekatere slabe terjatve kot neka bomba in se o tem le na pol javno govori,” je še menil.[/su_box]