Marko Funkl: Zaradi malega dela ne bo novih zaposlitev in manj dela na črno

Zakon, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 10. aprila, je napisan brez dialoga in za tri med seboj popolnoma različne skupine, je na novinarski konferenci dejal Funkl. Po njegovih besedah se z njim uzakonja delo, kjer ni nikakršnih pravic, saj ne predvideva regresa, bolniške, nadomestila za malico in prevoza na delo, odpravnin in porodniške.

“To ni neka oblika dela, ki bi dolgoročno zagotovila komu kakšno socialno blaginjo,” je poudaril Funkl. Poleg tega zakon po njegovem mnenju pomeni tlačansko obliko dela, saj država pove, koliko lahko posameznik zasluži. Kot so zapisali v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, je zaradi teh omejitev zakon tudi v nasprotju s členi ustave, ki govorijo o enakosti pred zakonom in svobodi dela.

Funkl je Svetlikove izjave o 10.000 novih delovnih mestih, ki naj bi jih prineslo malo delo, označil za zavajanje javnosti. Ob napovedih vlade, da bodo javno upravo krčili, in napovedih Gospodarske zbornice Slovenije, da zakon o malem delu ne bo vplival na povečanje števila zaposlitev, je Svetlikova napoved laž, pravi Funkl.

Z malim delom se bo po njegovem mnenju lahko tudi povečalo delo na črno, saj se bo povečala možnost posojanja napotnic, število inšpektorjev, ki že tako ugotovijo malo kršitev, pa se ne bo povečalo.

Da se bo delo, ki bo preseglo omejitve, plačalo “na roko” in da zakon ne zagotavlja večjega nadzora nad zlorabo izdaj napotnic, opozarjajo tudi v SDM. Zato predlagajo, naj se vzpostavi elektronsko poročanje o vseh izdanih napotnicah inšpektoratu za delo.

Ker bo malo delo, če bo uveljavljeno, predstavljajo fleksibilno obliko dela, mladi ne bodo mogli vstopiti v redno delovno razmerje, poudarja Funkl. Dober manager bo namreč po njegovih besedah delavca raje vzel preko malega dela, saj je to zanj ceneje.

Kot meni, je sicer študentsko delo potrebno prenove. Po njegovem prepričanju je treba uvesti enotno evidenco vpisov, povečati nadzor tudi v praksi in ne le na papirju ter urediti visokošolski prostor. Posredniki študentskega dela bi bile lahko neprofitne organizacije, denimo zavod za zaposlovanje, pravi Funkl.

V SDM še menijo, da je malo delo dokaz, da se vlada ni sposobna spopasti z gospodarsko krizo.(sta)

Predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funk je dejal, da je študentsko delo potrebno prenove, a ne na način, kot ga predvideva zakon o malem delu.

Foto: Vasja Šabeder