Logar sprašuje: je v zadevi suma pranja denarja v NLB šlo za tiho soglasje ali celo za mentorstvo določenih političnih struktur?

Danes je potekala novinarska konferenca, na kateri je predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dr. Anže Logar spregovoril o nekaterih bistvenih ugotovitvah, do katerih se je komisija dokopala v zadevi suma pranja denarja v največji sistemski banki NLB. Bistvene ugotovitve so dosegljive tudi tukaj.

»Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Slovenije se z Novo Ljubljansko banko ukvarja od novembra 2016, torej od takrat, ko je bilo sprejeto vmesno poročilo o Factor banki in Probanki. Namreč takrat je bilo v parlamentarno razpravi večkrat izraženo stališče poslancev, da naj se preiskovalna komisija primarno loti NLB, z domnevo, glede na to, da gre za največjo banko, da so tam lahko nastale tudi največje nepravilnosti,« je uvodoma dejal predsednik preiskovalne komisije. Nato je pojasnil, da je komisija maja letos s križanjem različnih dokumentov naletela na sum pranja denarja in na podlagati tega tudi ciljno zahtevala dokumentacijo od banke in ostalih nadzornih institucij. »Preliminarni pregled dokumentov je nakazoval, da gre za veliko zadevo in zaradi teže ugotovitev smo tudi predvidevali, da zadeva Farrokh vključuje tudi obveščevalne podatke,« je povedal dr. Logar. Nato je izpostavil, da preiskovalna komisija, ki jo vodi, nima dostopa do obveščevalnih podatkov, »zato smo pripravili nek povzetek zadeve Farrokh in za pridobitev teh obveščevalnih podatkov zadevo naslovili na Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Seveda, izkazalo se je, da smo imeli prav. Namreč KNOVS se je lotila dela in pri svoji preiskavi teh podatkov naletela na številne nepravlinosti, o čemer je predsednik te komisije tudi včeraj obvestil javnost,« je povedal poslanec dr. Anže Logar.

Po njegovih besedah ugotovitve KNOVS pomembno dopolnjujejo poročilo, ki ga je včeraj sprejela preiskovalna komisija, ki jo vodi. »Preiskovalna komisija je soglasno potrdila poročilo o zadevi Farrokh. Vesel sem, da med aktivnimi člani komisije obstaja iskrena želja, da se zgodbi pride do dna in da se razišče odgovornost nosilcev politične in upravljavske verige v NLB,« je ob tem komentiral dr. Logar.

Nadalje je pojasnil, da je komisija sprejela poročilo, ki je razdeljeno na tri dele: javni del, »kamor smo vključili vse, kar je bilo mogoče vključiti in ne spada pod bančno tajnost,poslovno skrivnost ali ni označeno z eno od stopenj tajnosti od interno do tajno«; drugi del, ki »podrobno opisuje dogajanje znotraj NLB in vsebuje podatke, ki so označeni bodisi s poslovna bodisi z bančno tajnost,« sledi pa še del, »ki vsebuje obveščevalne podatke, podatke ministrstev, policije, ki so označeni z eno od stopenj tajnosti, in je dostopen samo v t. i. tihi sobi Državnega zbora RS v natisnjeni verziji za tiste, ki si ga bodo proti podpisu ogledali.«

Dr. Logar je dejal, da je preiskovalna komisija, ki jo vodi, v fazi preiskave zasegla tudi interno e-korespondenco zaposlenih v NLB v zvezi z zadevi Farrokh. »Naj jasno povem: To, kar se je dogajalo v NLB, in način, po katerem je funkcionirala banka v zadevi Farrokh, je popolnoma nesprejemljiv. Nesprejemljiv za banko, kaj šele za največjo banko v državni lasti. Če bi me kdo leto nazaj vprašal, če je kakšen takšen posel mogoče izpeljati ob vseh nadzorniških mehanizmih v NLB, bi se mu smejal in bi mu zatrjeval, da kljub temu, da poznam določene bančne skrivnosti Probanke in Factor banke, sem mnenja, da se to v tej banki ne more dogajati. Ampak očitno se je,« je povedal predsednik preiskovalne komisije.
Po njegovem mnenju sta možnosti v primeru suma pranja denarja prek NLB dve: »bodisi da je šlo za čisto zlorabo upravljalskih struktur in srednjega menedžmenta največje državne banke zaradi meni neznanih interesov, za katere pa lahko samo špekuliram, bodisi da je šlo za tiho soglasje ali celo mentorstvo določenih političnih struktur.«
»Kateri od teh dveh scenarijev je bolj verjeten, je na nek način naloga preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena kasneje, prav za preučevanje tega primera in organov pregona. Upam pa, da usoda te preiskave s strani organov pregona ne bo takšna, kot je bila usoda preiskave tega primera  policije iz leta 2011, ko je preiskava kot vakuum utihnila, in to tudi brez kakršnega koli zaključnega epiloga,« je povedal dr. Logar.

»Molk takratnega političnega vrha –  gospoda Pahorja, gospoda Türka, gospoda Križaniča, gospoda Zalarja in gospe Kresalove, ki so bili vsi zelo podrobno obveščeni o primeru, nekateri celo večkrat, daje v zadevi Farrokh realno podlago razmišljanju o spregi politike in nekaterih upravljalskih struktur v NLB,« je bil jasen predsednik preiskovalne komisije, zaradi česar preiskovalna komisija v bistvenih ugotovitvah ugotavlja tudi politično odgovornost, predvsem v smislu opustitve dolžnega ravnanja nosilcev oblasti.

»Tudi vse nadzorne institucije so sodelovale po načelu »nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim«, zaradi česar je bilo bistveno težje zbrati vse bistvene dokaze, ki so bili zelo fragmentirani po različnih sklopih,« je pojasnil dr. Logar in dodal, da je bilo v nadzornih institucijah – Banki Sloveniji, Uradu za preprečevanje denarja in Protikorupcijski komisiji – z zadevo glede suma pranja denarja v NLB seznanjenih približno 100 ljudi.

»Povejte mi še kakšno zgodbo, ki tehta 1 milijardo dolarjev, se dogaja dve leti in zanjo ve 100, pretežno javnih uslužbencev, pa le-ta ne pride v javnost. Osebno takšne zgodbe ne poznam. Najbolj pa  je šokantna ugotovitev, da v celi zgodbi sploh ni bilo obveščeno državno tožilstvo, čeprav bi po zakonu moralo biti,« je še povedal dr. Logar.

Pojasnil je tudi, da je Policija zadevo v času, ko se je dogajala, preiskovala, toda preiskava se je kar naenkrat ustavila, in to brez nujnega epiloga, ki ga predvideva 148. člen v zakonu o kazenskem postopku.  »S tem so kršili svojo temeljno področno zakonodajo, ki predvideva postopke in ravnanja ob takšnih ugotovitvah,« je menil dr. Logar in dodal, da se v preiskovalni komisiji sprašujejo, na koliko takšnih primerov bi še lahko naleteli v primeru notranje oziroma zunanje bančne kriminalitete in posledično, ali je izplen pregona bančne kriminalitete tako boren ravno zaradi tega, ker so morda ravnanja policije podobna tudi v kakšnih drugih eksplicitnih primerih, povezanih z bančno kriminaliteto. »Državnega tožilstva pa v zadevi niso obvestili niti organi nadzora, niti nosilci politične oblasti, čeprav so v preteklosti državno tožilstvo obveščali o bistveno manjših ugotovljenih kršitvah. Zato tedanji nosilci nosijo subjektivno in objektivno odgovornost,« ocenjuje dr. Logar.

Poslanec je nadalje še opozoril na to, da je primer suma pranja denarja tako pomemben, ker gre za zgodbo, kjer je preko evropske banke, v tem primeru slovenske največje državne banke NLB, v evropski plačilni promet bila v obtok spravljena 1 milijarda iranskega denarja sumljivega porekla. »In tudi med drugim na tak način, da je več 10 milijonov gotovine končalo v neoznačenih kovčkih, za neznanega naslovnika, na neznanem kraju in zaradi odprtih evropskih mej v neznani državi, morda tudi Sloveniji. Zato je preiskovalna komisija skupek vseh treh poročil pripravila kot naznanitev suma kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete in jih s skladno s stremi sprejetimi sklepi predlaga, da Državni zbor RS kot institucija, ki kot smo včeraj slišali iz KNOVS, uradno o tej zadevi ni bil obveščen, pošlje na Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo, da se postopek tudi ustrezno začne,« je povedal predsednik preiskovalne komisije. Dodal je še, da se je po njegovih podatkih postopek sicer že začel, »ampak verjamemo, da bo to poročilo pomembno dopolnilo ali vsaj skrajšalo postopek preiskave.«

Predsednik preiskovalne komisije dr. Logar je še dejal, da komisija v dveh dodatnih predlogih sklepov predlaga, da v vseh organih, kjer je po mnenju preiskovalne komisije šlo za nepravilnosti, opustitev dolžnega ravnanja opravi zelo natančen notranji nadzor, kje in kaj je šlo narobe ter se morebiti odgovorne tudi ustrezno sankcionira ter da Vlada RS kot skupščina SDH-ju naloži, da zahteva od NLB pripravo podrobnega poročila o zadevi Farrokh, iz vidika tega, kje so tisti uslužbenci NLB in odgovorni, ki so sodelovali v tem projektu, danes v hierarhiji in strukturi NLB.

»Preiskovalna komisija je dodatno sprejela tudi sklep, da se predlaga kolegiju državnega zbora, da se to poročilo uvrsti na septembrsko sejo, da se ta snežna kepa lahko čim prej začne kotaliti v smeri, kjer bi se takšne zadeve morale kotaliti,« je zaključil dr. Logar. (sta)