Komedija leta: sunitski Jordanec in hlapčevski Brglez o begunsko-migracijski krizi kot testu s področja človekovih pravic
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je danes sprejel visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Zeida al Huseina. V pogovoru sta se med drugim dotaknila aktualnih razmer v Evropski uniji; še posebej begunsko-migracijska kriza je po njunem mnenju predstavljala neke vrste test s področja človekovih pravic za EU.
Kot so še sporočili iz DZ, je visoki komisar ob tem izrazil upanje, da se bo val kršitev človekovih pravic, ki jih v imenu varnosti počnejo nekatere nacionalne države, čim prej obrnil v drugačno, bolj vključujočo smer.
O Brglezu je v tem kontekstu nepotrebno izgubljati besede: standardno je izrazil zaskrbljenost nad poskusi zlorabe diskurza človekovih pravic za namene, ki so nasprotni njihovemu dejanskemu pomenu. Predsednik DZ je na pogovorih z al Huseninom sicer uvodoma izpostavil zavezanost Slovenije k spoštovanju in uveljavljanju mednarodnega prava ter podpori neodvisnim institucijam, kot je urad visokega komisarja ZN za človekove pravice.
Izpostavil je nekatere aktivnosti in pobude, ki jih Slovenija izvaja na področju spodbujanja in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V pripravi je na primer novela zakona o varuhu človekovih pravic, ki slovenski nacionalni instituciji za človekove pravice namenja dodatne funkcije, ki zagotavljajo pridobitev statusa A po pariških načelih ZN. Poleg tega je Slovenija že najavila kandidaturo za predsedovanje svetu ZN za človekove pravice v prihodnjem letu, ko bo to mesto pripadlo vzhodnoevropski skupini, kar bo omogočilo še tesnejši dialog z uradom visokega komisarja ZN za človekove pravice.
Visoki komisar ZN za človekove pravice in predsednik DZ sta ob koncu pogovora ocenila tudi položaj romske skupnosti v Sloveniji. Brglez je sogovorniku pojasnil, da je položaj Romov sicer ustavnopravno urejen, vendar sta njihova kvaliteta življenja in socialna vključenost po posameznih regijah še danes zelo različni. Povedal je, da se Slovenija aktivno in sistematično loteva izboljšanja položaja Romov v vseh regijah; v letošnjem letu je bil na primer sprejet nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021, v pripravi pa je tudi novela zakona, ki bo ustrezno dopolnila obstoječi zakonski okvir na tem področju, so še sporočili iz DZ.
Ali je Brglez visokega gosta, katerega imenovanje na to funkcijo je po svetu sprožilo val negodovanja, morebiti kaj povprašal o savdsko- jordanski agresiji na Jemen in tamkajšnje šiitske Hutije, iz DZ niso sporočili. Prav tako ne, kaj imata Jordanija in Savdska Arabija skupnega z zagotavljanjem človekovih pravic, saj gre za največji kršiteljici le-teh. V Jordaniji so denimo muslimani, ki preidejo v drugo vero, tarča socialne in zakonske diskriminacije, nič bolje ni z misijonarji katere koli druge religije. (sta/ ured)
A si kristjan upa v sunitski Jordaniji povedati, da je kristjan, ne musliman? NE in ne bo sprejet! Naj mi “borec” Zeid al Husein pove, zakaj pa krscanska Evropa mora sprejeti njih vero, se posebej, ce je le-ta brutalno vsiljena?