Visoka gospodarska rast je Nemčiji prinesla tudi rekorden presežek v državnem proračunu. V prvem polletju so država, zvezne dežele, občine in socialne blagajne ustvarile za 18,3 milijarde evrov več prihodkov, kot pa so imele odhodkov. To je najvišji presežek v obdobju po združitvi obeh Nemčij.
V drugem polletju 2000 je nemški proračun sicer ustvaril celo 28,8 milijarde evrov presežka, a takrat je za izredne prihodke poskrbela dražba frekvenc za storitve mobilne telefonije UMTS, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Državna blagajna se je v letošnjih prvih šestih mesecih polnila predvsem na račun višjih prilivov od davkov in socialnih prispevkov. Kajti tudi položaj na trgu dela je izredno ugoden: 2,518 milijona brezposelnih v juliju je najnižja vrednost za ta mesec v vseh letih od ponovne združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Razcvet nemškega gospodarstva so v drugem četrtletju spodbujali zasebna potrošnja ter izdatki države za nastanitev in integracijo več stotisoč beguncev in predvsem ekonomskih migrantov. Blago z oznako Made in Germany je dobro sprejeto na svetovnih trgih in izvoz raste, poleg tega so tudi številna podjetja okrepila investicije.
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Nemčije se je v drugem četrtletju povečal za 0,6 odstotka na četrtletni ravni, so danes statistiki v Wiesbadnu potrdili svoje prve ocene iz sredine avgusta. V prvem četrtletju je bila gospodarska rast v Nemčiji 0,7-odstotna. V deležu BDP je bil proračunski presežek v letošnjem prvem četrtletju 1,1-odstoten. Največje evropsko gospodarstvo je tako še naprej močno oddaljeno od še dopustne zadolžitve, ki jo za države EU določajo maastrichtska pravila. Dovoljen je proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, kar je Nemčija nazadnje presegla v letu 2010, ko je bil presežek odhodkov na prihodki 4,2-odstoten. V zadnjih treh letih nemški proračun spet beleži presežek.
Analitiki ocenjujejo, da Nemčija ostaja na poti rasti. Nemška centralna banka tako utegne še zvišati svojo napoved, da bo država letos dosegla 1,9-odstotno gospodarsko rast. (sta/ ured)

