Grims o “pralnici” NLB: Situacija slabša, kot bi si kdo sploh lahko predstavljal! Nekdo je pokasiral do 300 milijonov USD provizij!

Kot je po seji komisije, na kateri je sodeloval tudi direktor Urada za preprečevanje denarja Darko Muženič, povedal Grims, so se danes dogovorili, da bodo pospešeno nadaljevali z delom. V delu, ko gre za oškodovanje NLB, bo svoje delo opravila preiskovalna komisija o bankah, komisija, ki jo vodi Grims, pa v delu, ko gre za vprašanje tajnih in drugih služb.

Po Grimsovih besedah je šlo za skupen dogovor tako koalicije kot opozicije, podrobnosti pa zaradi interesov preiskave in danes pridobljenih podatkov ni mogel razkriti.

[su_box title=”Dr. Anže Logar: Vlada želi obdržati bankomat v svoji lasti“]Poslanec SDS Dr. Anže Logar o odločitvi vlade Mira Cerarja glede ustavitve prodaje NLB Poslanec SDS in predsednik komisije za preiskavo zlorab v bančnem sistemu dr. Anže Logar je danes v izjavi medijem komentiral vprašanja glede odločitve vlade za ustavitev prodaje NLB. Vlada se je namreč tik pred zdajci na včerajšnji seji odločila, da bo prekinila prodajo NLB, med razlogi za takšno odločitev pa navedla primer pranja denarja, vprašanje dokapitalizacije leta 2013 in vprašanje glede hrvaških varčevalcev. Dr. Anže Logar odgovarja, da sta dve stranki, ki sta v tej vladi, bili v vladah, ko se je dogajalo vse to, kar so našteli kot razloge za ustavitev prodaje. »Zdi se, da se to uporablja kot nek izgovor. Če so predhodno taisti ljudje dali soglasje k tej prodaji, so ta soglasja očitno dali s figo v žepu. Bojim se, da je vlada oziroma predsednik vlade Miro Cerar vse to uporabil kot priročen izgovor za odločitev, ki jo je sprejel že davno pred tem, verjetno takrat, ko je na čelo SDH imenoval Marka Jazbeca,« je dejal dr. Logar. Na vprašanje o tem, kako je videti navzven, da odločitev glede ustavitve prodaje NLB spreminjamo »pet pred dvanajsto« oz. kako bo to izpadlo pred Evropsko komisijo, kjer smo si pred dvema mesecema izpogajali odlog prodaje oziroma to, da polovico banke prodamo letos, 25% minus eno delnico pa drugo leto, dr. Logar odgovarja, da država navzven izpade zelo nekredibilno. »Zdi se, kot da želi vlada obdržati bankomat v svoji lasti, namesto da bi primarno skrbela za to, da izvaja svoje naloge za dobrobit državljank in državljanov,« je ob tem povedal. Dodal je, da je »verjetno zelo nenavadno, da po dveh mesecih, ko izpogajaš neko omilitev ukrepa, prideš pred Evropsko komisijo in ponovno prosiš za popolno ukinitev memoranduma za državno pomoč, za katero je konec koncev zaprosila vlada.« Po besedah dr. Logarja bo zanimivo spremljati reakcije Evropske komisije. »Dvomim, da je bila vlada glede te odločitve predhodno usklajena z Evropsko komisijo,« je še dodal dr. Logar. Na vprašanje o tem, da je kot eden izmed razlogov za neprodajo tudi primer domnevnega pranja denarja prek NLB, ki je bil nedavno odkrit, pa dr. Logar odgovarja, da je ta razlog »uporabljen na napačni strani argumentiranja.« » To je nek izgovor, ki ne služi svojemu namenu. Premier govori o tem, da želi zaščititi denar davkoplačevalcev, sprašujem pa, kaj se bo zgodilo, če bo zaradi suma pranja denarja in potem tudi ugotovitve tega, NLB kaznovana z visoko globo? Spomnimo. V začetku tega leta je bila s 500 milijoni funti kaznovana Deutsche Bank zaradi domnevnega pranja denarja ruskega kapitala. Še dve leti prej zaradi prepovedane trgovine z embargom z Iranom v času embarga,« je povedal dr. Logar. Dodal je, da je slovenski primer tako eksotičen, da združuje obe komponenti, zaradi katerih so bile banke že oglobljene. »Tako da, če bo kdo, recimo kak tuj finančni urad, od NLB potem zaradi tega poslovanja zahteval ustrezno odškodnino, bomo to plačali davkoplačevalci. V tem pogledu je to zgolj argument, da se banko čim prej proda, ne pa, da se s prodajo odlaša,« je zatrdil dr. Logar. Dodal je še, da se ga bo težko prepričalo, da se domnevno pranje denarja takšnega obsega tako enostavno skrije pred očmi odločevalcev. »Še enkrat poudarjam, vsaj dve stranki sta bili v vladi, ko se je to dogajalo. In, če se to sedaj uporablja kot izgovor za neprodajo, mislim, da za tem stojijo bolj politične kalkulacije kot realni razlogi,« je zaključil dr. Logar.[/su_box]

Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb se je namreč minuli teden seznanila s primerom, v katerem naj bi bila v letih 2009 in 2010 prek NLB oprana milijarda dolarjev. Šlo naj bi za nakazila ene iranskih bank pod embargom prek NLB na več tisoč naslovov.

Kot je minuli teden pojasnil Grims, je iz dokumentov, ki jim jih je posredovala preiskovala komisija o zlorabah v bančnem sistemu, razvidno, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov. Takratno vodstvo NLB je po njegovih besedah takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, po nekaterih informacijah pa naj bi transakcije potekale ob vednosti mednarodnih varnostno-obveščevalnih služb.

Grims je minuli teden opozoril tudi na visoke provizije. Provizije pri transakcijah denarja običajno znašajo pet odstotkov, “če pa je država pod embargom, pa so provizije veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini najmanj 50 milijonov in vse tja do 300 milijonov dolarjev”, je dejal.

Upravo NLB je v letih 2009 in 2010 vodil Božo Jašovič, lastnica banke je bila takrat ob državi še belgijska KBC. Bančna komisija DZ se ravno v tem času osredotoča na dogajanja v NLB, ki so v tistih letih vodila v velik kapitalski primanjkljaj v letu 2013, in zaslišuje nekdanje vodilne v tej banki. (sta/ured)