Cosa Nostra spet “aktivna”: prva javna usmrtitev med mafijci v Palermu po treh letih
V Palermu so danes neznanci ubili obsojenega mafijca Giuseppeja Dainottija. Policija sumi, da gre za prvo javno usmrtitev med mafijci v Palermu v treh letih, ki ga pripisujejo mafijski združbi Cosa Nostra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dainotti je bil ustreljen v glavo, ko se je vozil s kolesom po središču Palerma, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.
Priče, ki so poklicale policijo, so povedale, da sta ga usmrtila dva morilca na skuterju, ki sta se ustavila ob njem.
Dainottija so aretirali leta 1998 in je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora in ropov, a so ga leta 2014 predčasno izpustili. V Cosi Nostri so ga od takrat želeli videti mrtvega, saj mu niso več morali zaupati, piše Ansa.
Tožilec iz Palerma Francesco Lo Voi meni, da pomeni umor opozorilo državi, da je Cosa Nostra daleč od tega, da bi bila premagana. “Ko nekateri trdijo, da mafije ni več ali da je bila uničena, se vedno zgodi nekaj, kar potrdi, da še vedno obstaja,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Zadnji mafijski umor v Palermu se je zgodil leta 2014, ko so umorili Giuseppeja Di Giacoma. Preiskovalci so takrat menili, da mu je brat Giovanni Di Giacomo ukazal, naj ubije Dainottija in druge kriminalne tekmece.
Umor se je sicer zgodil dan pred tem, ko bodo v Italiji v torek obeležili 25. obletnico umora protimafijskega sodnika in slavnega lovca na mafijo Giovannija Falconeja, ki je vodil obsežen primer proti več sto mafijcem v 80. letih 20. stoletja, med obtoženimi pa je bil tudi Dainotti.
Falcone, ki so ga ubili pri 53 letih, si je prizadeval razkriti mednarodne povezave Cose Nostre. Odigral je tudi ključno vlogo pri oblikovanju skupine tožilcev, ki je sredi 80. let minulega stoletja dosegla velike uspehe v boju proti organiziranemu kriminalu.
Falconeja je 23. maja 1992 umorila prav mafijska združba Cosa Nostra. Sodnik je bil skupaj s soprogo Francesco Morvillo in tremi telesnimi stražarji ubit v atentatu na avtocesti pri Capaciju blizu Palerma v eksploziji 400 kilogramov težke bombe. Le dva meseca zatem, 19. julija 1992, so v podobnem napadu v Palermu ubili tudi Falconejevega najtesnejšega prijatelja in sodelavca Paola Borsellina.
Falcone je postal simbol trdovratnega boja proti mafiji, njegov umor in umor Borsellina pa je prinesel preobrat v odnosu prebivalstva do organiziranega kriminala. Kmalu po smrti Falconeja se je na ulicah Palerma zbralo več sto tisoč protestnikov, številni Sicilijanci so prekinili molk in javno izrazili nasprotovanje mafiji. Več poslovnežev se je uprlo plačevanju “varščine” Cosi Nostri, kar so morali nekateri med njimi plačati z življenjem.
Le malo po umoru Falconeja so na Apeninskem polotoku sprejeli tudi novo protimafijsko zakonodajo, ki je mafijskim skesancem zagotovila občutno nižje kazni v zameno za pričanje proti mafijskim šefom. Zaradi tega je tožilstvo v letih po smrti Falconeja doseglo pomembne uspehe v boju proti Cosi Nostri.
Nekoč močno sicilsko mafijo sta sicer v zadnjih letih presegli kalabrijska ‘Ndrangheta in neapeljska Camorra.
Spominsko slovesnost bo v torek vodil italijanski predsednik Sergio Mattarella, potekala pa bo v posebnem prostoru v zaporu v Palermu, ki so ga zgradili v 80. letih prejšnjega stoletja za veliko sojenje sicilskim mafijcem. (sta)
(fotografija je simbolična)