Na kliniki za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana želijo z dobrodelno akcijo Pomagajmo ščitničnim bolnikom zbrati sredstva za nakup sodobne ultrazvočne naprave za ambulanto za bolezni ščitnice. Pri tem jih je podprla medijska hiša Media24, ki bo danes ščitničnim bolnikom namenila 24 ur programa na Radiu Veseljak.
Kot je za medije pojasnila predsednica Slovenskega združenja za nuklearno medicino Simona Gaberšček, bodo v programu sodelovali znani glasbeni gosti, pa tudi predstavniki bolnikov in zdravniki specialisti za bolezni ščitnice, ki bodo cel dan odgovarjali na vprašanja ljudi. Poleg tega bodo zdravniki danes brezplačno opravljali ultrazvočne preglede ščitnice tistim, ki so se v okviru akcije predhodno prijavili za pregled.
Na kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana sicer letno opravijo približno 10.000 tovrstnih ultrazvočnih preiskav. Imajo pet aparatov, od katerih sta dva starejša od deset let, in enega, ki je starejši od 20 let in ga veliko uporabljajo za diagnostične postopke. “Seveda ima vsak ultrazvočni aparat nek rok trajanja, se izrabi, z novimi generacijami aparatov pa pridejo tudi boljši, ki ponujajo nove možnosti,” je dejala Gaberščkova. Tako si želijo vsaj osnovnega posodabljanja teh aparatov, kar pa je v današnjem času včasih težko. Zato so se tudi odločili za dobrodelno akcijo. Takšen ultrazvok, kot ga želijo, stane približno 30.000 evrov.
Po besedah Gaberščkove je bolnikov z boleznimi ščitnice veliko, tako da je za prvi pregled tudi čakalna vrsta. A imajo, kot je pojasnila, tudi zelo dobro organizirano triažno ambulanto, v kateri ocenijo stopnjo nujnosti in se trudijo, da bolniki, ki res rabijo pregled ščitnice, nanj ne bi čakali.
Odkrivanje ščitničnih bolezni je zahtevno. Čeprav so te bolezni po eni strani pogoste, pa so po drugi strani simptomi ščitničnih bolezni nespecifični. Večina motenj v delovanju ščitnice namreč povzroča take simptome, kot jih marsikdo občuti vsak dan, kakršen je recimo utrujenost. Ultrazvočna preiskava je sicer le del diagnostike, vedno jo naredijo pri prvem pregledu, pri kontrolnih pregledih pa po presoji. Kot je povedala Gaberščkova, z ultrazvokom ščitnico tudi vidijo in lahko bolezen, ki povzroči moteno delovanje ščitnice, boljše opredelijo in s tem posledično izberejo ustrezno zdravljenje.
Pri nekaterih bolnikih ultrazvok uporabijo tudi za ultrazvočno vodeno tanko igelno biopsijo vozličkov, ki jih vsako leto opravijo okoli 1500. Čeprav bi glede na tuje preiskave kakšne minimalne spremembe verjetno odkrili v kar visokem odstotku, pa je rak ščitnice redka bolezen. Po navedbah Gaberščkove je približno pet do deset odstotkov vozličkov, ki jih najdejo v ščitnici, potencialno rakastih. (sta)

