25. obletnica Khojalskega masakra, ene največjih tragedij 20. stoletja
26.februarja 2017 je Azerbajdžan obeležil 25. obletnico ene najbolj brutalnih tragedij 20. stoletja – Khojalskega masakra. Ta dan je v Azerbajdžanu razglašen za dan nacionalnega žalovanja. Med Armenijo in Azerbajdžanom poteka najstarejši spor na območju post-sovjetskega prostora. Vzroki za konflikt tičijo predvsem v armenskih večstoletnih zgodovinskih ozemeljskih zahtevah do Azerbajdžana.
V začetku leta 1988 so v Armeniji izbruhnile množične demonstracije, na katerih so Armenci zahtevali priključitev Gorskega Karabaha. Gorbačovova politika glasnost je namreč privedla do ponovnih zahtev karabaških Armencev po združitvi z Armenijo. Istega leta so Armenci začeli izvajati agresivne ukrepe proti Azerbajdžanu.
Ker je Vrhovni sovjet SZ odločil, da Gorski Karabah ostane v okviru Azerbajdžana, so nemiri 1989 prerasli v vojno. Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 so se armenski napadi na Azerbajdžan še okrepili. Khojaly, mesto v Gorskem Karabahu, je tako s skupno površino 940 kvadratnih kilometrov in 7000 prebivalci, zlasti Azerbajdžanci, postalo glavna tarča armenskih operacij. Veliko topniško obstreljevanje je potekalo v noči iz 25. na 26. februar 1992. V času napada je okrog 2500 prebivalcev napadeno mesto poskušalo zapustiti v upanju, da bi dosegli najbližje območje pod nadzorom Azerbajdžana. A žal so upali zaman. Veliko prebežnikov je bilo takrat ustreljenih oz. ujetih v bližini vasi Nakhchivanly in Pirjamal. Številne ženske in otroci so kasneje umrli zaradi ozeblin na poti v gorah. Le peščici je uspelo doseči mesto Aghdam, ki so ga nadzorovali Azerbajdžanci. Z okupacijo mesta Khojaly je Armenija pridobila strateško prednost in ugodne okoliščine za zavzetje drugih mest v regiji Gorskega Karabaha.
Kar se je zgodilo v omenjenem mestu, je brez sence dvoma največji pokol konflikta med kavkaškima državama. Napad na Khojaly je terjal življenja 613 ljudi, vključno s 106 ženskami, 63 otroki in 70 starejšimi. 1275 ljudi je bilo ujetih za talce, medtem ko usoda 150 ljudi še zmeraj ni znana. Grad v mestu je bil porušen do tal. V okviru te tragične noči je bilo ranjenih 487 prebivalcev Khojalya, vključno s 76 otroki. 8 družin je bilo v celoti izbrisanih. 130 otrok je izgubilo enega od staršev in 25 otrok oba starša. 56 ljudi je umrlo na še posebej krut način. Nekatere od teh so žive zažgali, jih obglavili ali jim izrezali oči. Z bajoneti so se znašali nad nosečimi ženskami…
Khojaly je nezaslišan primer iz več razlogov. Prvič, bil je popolnoma civilno naselje, brez vojaške opreme in utrdb. Napad s težkim orožjem nikakor ne more biti vojaško upravičen. Vsekakor je šlo za nepotrebno in pretirano uporabo sile. Drugič, ko je napad izbruhnil, se je šele začela meddržavna faza vojaških sovražnosti. Z napadom je Armenija želela predvsem ustrahovati azerbajdžanske civiliste. Na ta način so želeli pridobiti psihološko prednost za opravljanje svojih nadaljnih dejanj agresije.
O teh dogodkih so pisali tudi svetovni mediji. Human Right Watch, The New York Times, Le Monde… Skupni imenovalec vseh člankov je, da je genocid opisan kot nepredstavljivo nasilje nad civilnim prebivalstvom.
Dvajseto stoletje je priča številnim krvavim dogodkom, etničnim čiščenjem. Vsi tisti, ki so na nek način sodelovali v tem strašnem kriminalu, morajo odgovarjati pred svojo vestjo… Prišel pa bo tudi dan, ko bo potrebno odgovarjati za vse te grozote pred sodiščem zgodovine. Politično vodstvo Armenije je sicer že večkrat priznalo, da so s pokolom ravnali neustrezno, nesprejemljivo in da to tudi obžalujejo.