Trump še ne bo podpisal nove prepovedi vstopa muslimanom iz sedmih držav v ZDA
Bela hiša je sporočila, da predsednik Donald Trump še ne bo podpisal novega predsedniškega ukaza o prepovedi vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav in beguncem. Domnevno zaradi pozitivnega poročanja medijev o njegovem govoru v kongresu.
Prvi Trumpov ukaz je neslavno propadel na sodiščih, potem ko je povzročil svetovno zmedo, proteste in tožbe, Bela hiša pa je sporočila, da se nov ukaz še izpopolnjuje in želijo, da dobi medijsko pozornost sam zase.
Za zdaj pa želi Trump uživati v pozitivnih odzivih na govor, po katerem so mu instantne ankete televizij, kot je CNN, pokazale veliko podporo gledalcev. Demokratski odgovor nekdanjega guvernerja Kentuckyja pa je medtem neslavno propadel po mnenju kritikov z leve in desne.
Trump je navdušil z doslej najbolj umirjenim in predsedniškim nastopom, odkar je razglasil predsedniško kampanjo pred skoraj dvema letoma in je ohranil mirne živce kljub članicam kongresa, ki so se v znamenje protesta oblekle v belo in pogosto izražale glasno nasprotovanje njegovim idejam. Tokrat presenetljivo ni izgubil živcev.
Uspel pa si je zgraditi skoraj neprebojni zid pred kritikami zaradi ukaza o napadu na bazo teroristov v Jemnu, kjer je umrlo 30 civilistov in ameriški vojak, katerega oče Trumpa krivi za smrt. Trump je med govorom izrekal pohvale na račun pokojnika in imel v loži blizu prve dame Melanie Trump njegovo vdovo, ki je jokala, kongres pa je ploskal in ploskal. Toliko časa, da je Trump vdovi dejal, da je postavila nov rekord kongresnega aplavza.
Doslej je bil najbolj očiten primer potvarjanja resnice govor predsednika Georga Busha mlajšega leta 2003, ko je Irak obtožil nabave urana iz Afrike za nadaljevanje jedrskega programa, skupaj z drugim orožjem za množično uničenje, s katerim je menda želel napasti. Ta izjava se je končala s kazensko ovadbo visokega člana administracije, povezanega s podpredsednikom Dickom Cheneyjem.
Trump pa je povedal kar nekaj krepkih, ki nimajo osnove v dejstvih. Med drugim je zatrdil, da je bil zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA lani za 300 milijard dolarjev višji, kot je bil dejansko.
Prisvojil si je zasluge za odločitve številnih podjetij za odpiranje delovnih mest v ZDA in odpoved selitev proizvodnje v tujino. Ford je sporočil, da tovarne v Mehiki ne bo odpiral, ker pada povpraševanje po majhnih avtomobilih, ki so jih nameravali tam izdelovati.
Chrysler razlaga, da je bil načrt za milijardo dolarjev vredno investicijo v tovarno v Michiganu v delu vse od leta 2015 in nima s Trumpom nič. Japonsko podjetje SoftBank pa je 100 milijard vredne naložbe v ZDA prvič naznanilo tri tedne pred volitvami, ko so vsi pričakovali zmago Hillary Clinton.
Trumpova trditev, da je z zeleno lučjo za nadaljevanje gradnje dveh naftovodov odprl pot za več deset tisoč delovnih mest prav tako ne drži vode, kot tudi ne samohvala, da se bo zaradi njega gradilo z ameriškim jeklom. Delovna mesta so bila odprta že pred nadaljevanjem gradnje, jeklo zanjo pa je že bilo kupljeno v ZDA, ostalo pa pride iz ruskih jeklarn v Indiji, Kanadi in Italiji.
“Iz ZDA preganjamo člane tolp, preprodajalce z mamili in kriminalce, ki ogrožajo državljane.” Zadnje, čeprav odmevne racije zveznih imigracijskih oblasti za odstranitev kriminalcev so rutinske in so vedno potekale, kar je novo, pa je to, da so sedanje zajele tudi ljudi, ki razen nezakonitega prestopa meje in dela v ZDA niso kriminalci.
Trump je citiral statistiko Nacionalne akademije za znanost, da nezakoniti priseljenci ZDA stanejo milijarde dolarjev. Citiral je le del statistike in zanemaril tisti del, ki pravi, da nezakoniti priseljenci oziroma njihovi otroci obenem prispevajo milijarde dolarjev ekonomiji z izidom, ki je neto pozitiven.
Ko je dejal, da je 95 milijonov Američanov danes brez službe, je ustrezno zanemaril, da gre za upokojence, študente, invalide in starše, ki doma pazijo na otroke.
“Amerika je za Bližnji vzhod porabila 6000 milijard dolarjev, s čimer bi lahko dvakrat obnovili našo državo,” je dejal Trump, pri čemer ni niti najmanj jasno, od kje mu ta številka. Vojne so od leta 2001 do leta 2014 stale ZDA 1600 milijard dolarjev in morda je mislil na pomoč, ki gre zavezniku Izraelu, Egiptu in drugim državam.
V govoru je med drugim omenil 17-letnika, ki ga je pred leti ubil nezakoniti priseljenec, vsa statistika zločinov v ZDA pa jasno kaže, da so tako v skupnem številu kot tudi glede na delež prebivalstva nezakoniti ali zakoniti priseljenci oziroma vsi tujci v ZDA veliko manj nasilni kot pa domačini. (sta)
