Razkrivamo: Glavni Damjanovičevi nasprotniki so sindikalisti Štrukljevega Sviza, med njimi je najbolj glasen violončelist Klemen Hvala!

Samoupravna Slovenska filharmonija

V Slovenski filharmoniji poteka pravi samoupravni upor članov orkestra, ki nastop na novoletnem koncertu pogojujejo z zamenjavo šefa dirigenta Uroša Lajovica in vrsto drugih zahtev, s katerimi si želijo stavkajoči zagotoviti večji vpliv na upravljanje z orkestrom.  Med zahtevami stavkovnega odbora so tudi takšne, ki bi dobesedno odvzele nekatere pomembne kompetence ne le direktorju temveč tudi kulturnemu ministrstvu, ki na delo SF ima vpliv prek članov sveta zavoda, ki jih imenuje vlada. Z drugimi besedami bi si člani orkestra slovenske filharmonije radi izborili ne le možnost izbire dirigenta po svoji meri, temveč tudi možnost, da bi orkester sam sebe nadziral. Tudi zadnji »minimalni pogoji za izvedbo novoletnega koncerta«, ki jih je po neuspeli mediaciji javnosti predstavila predsednica stavkovnega odbora Marina Kopše, vsebujejo zahtevo po aktivnem soodločanju članov orkestra pri izbiri bodočih dirigentov.

In kaj so prava ozadja dogajanj v Slovenski filharmoniji, ki so jih nekateri poimenovali kot pomanjkanje kemije med orkestrom in šefom dirigentom? Uradna razlaga stavkajočih, je da je njihov upor odziv na žalitve in nespoštljivi odnos s strani direktorja Damjana Damjanoviča in dirigenta Uroša Lajovica ter zahteva za spoštovanje pravic zaposlenih, vključno s predpisi za napredovanje članov orkestra.

Direktor Slovenske filharmonije, ki je po mnenju mnogih prava (politična) tarča stavkajočih je ocenil, da je stavka neutemeljena, da očitki ne držijo in da gre za konflikt dveh različnih interesov. Glavni Damjanovičevi nasprotniki so sindikalisti Štrukljevega Sviza, med njimi je najbolj glasen violončelist Klemen Hvala, ki je hkrati tudi član Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije.

Po besedah šefa dirigenta Uroša Lajovica se je vse začelo z njegovo odločitvijo, da v godalnem delu orkestra uvede sedežni red.  Očitki o mobingu, meni Lajovic, niso nič drugega kot odziv na sedežni red, ki ni več poljuben in nekatere člane orkestra postavlja na mesta, ki jim ne ustrezajo. Sprejeli so ga, kot pravi vsi, razen nekaj posameznikov, ki so pod vplivom nekdanjega direktorja Borisa Šinigoja in so začutili, da ne bodo imeli več takega vpliva na delo v Filharmoniji. Boris Šinigoj je namreč tudi predsednik zasebnega društva Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije!

In v tej povezavi, kot so razkrili nekateri mediji, naj bi se skrivali tudi pravi vzroki punta, ki so motivirani s čisto poslovnimi interesi. Po teh naj bi Lajovic s svojimi pravili ogrozil »donosno popoldansko delo« nekaterih članov orkestra, ki nastopajo tudi v zasebnem društvu Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Gre za društvo ki ima zavajajoče ime, v organizacijskem smislu nima nič skupnega s Slovensko filharmonijo razen dejstva, da ga sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije.

Po podatkih, ki so dostopni na spletni strani Errar.si  je društvo samo v zadnjih desetih letih z različnimi nastopi pokasiralo 1,9 milijonov evrov od javnih institucij.  Od tega naj bi samo v času prireditev Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture, v dveh letih prejeli kar 1.209.923,17 EUR. Precej denarja za zasebno društvo, tudi če gre za godalni orkester. Ne glede na to ali so omenjeni posli v ozadju upora v Slovenski filharmoniji je dejstvo, da tako visoki zneski potrjujejo, da tudi kulturniki lahko lepo služijo z dodatnim delom.

Glavni Damjanovičevi nasprotniki so sindikalisti Štrukljevega Sviza, med njimi je najbolj glasen violončelist Klemen Hvala.