V Budimpešti odprli muzej o iluzionističnem magu Harryju Houdiniju
V Budimpešti so nedavno odprli muzej, posvečen svetovno znanemu čarodeju Harryju Houdiniju. Devetdeset let po njegovi smrti so tako v Houdinijevi hiši na ogled predmeti, ki jih je znameniti mojster pobega, rojen na Madžarskem, uporabljal pri svojih čarovniških trikih. Večino življenja je sicer bival v ZDA, je pisala francoska tiskovna agencija AFP.
V Houdinijevi hiši so med drugim v rdeče pobarvanih razstavnih prostorih na ogled lisice in ključavnice, ki so bile ključni del Houdinijevih performansov.
Prav tako so razstavljeni številni rekviziti, ki so bili uporabljeni pri televizijskih produkcijah o čarodeju, tudi čarobna škatla, ki jo je uporabljal pri triku prereza človeka na pol. Med drugim je v muzeju nameščen oder, na katerem nastopajo čarodeji, spretni v izvajanju trikov s kartami.
Lastnik muzeja, prav tako priznani madžarski mojster pobega David Merlini je povedal, da je začutil potrebo po ustanovitvi muzeja v čast Houdiniju. Sam je tudi zbiral predmete zanj.
“Vsi smo Houdiniji. Vsak od nas si kdaj zaželi, da bi pobegnil iz določene situacije, da bi se nenadoma znašel nekje drugje, v koži nekoga drugega, to je njegovo univerzalno sporočilo,” je Merlini izjavil za AFP.
Direktor muzeja je ponosen, da je v njem na ogled biblija, ki je nekoč pripadala Houdiniju, razkril pa je tudi, da deli navdušenje velikega čarodeja nad umetnostjo pobega. Kot deček se ni igral z Lego kockami, ampak je zbiral ključavnice.
Umetnost eskapizma po Merlinijevih besedah ni zgolj v tem, da se rešiš iz pasti: “Gre za to, da se osvobodiš stvari, ki ovirajo tvojo svobodo v svetu, v katerem je toliko pravil in predpisov.”
V muzeju je zaposlen tudi raziskovalec, ki preučuje Houdinijevo življenje, predvsem pa leta, ki jih je čarodej kot otrok preživel v rodni Budimpešti.
Harry Houdini se je leta 1874 v madžarski prestolnici rodil kot Erik Weisz. Ko je bil star štiri leta, se je z družino preselil v mesto Appleton v ameriški zvezni državi Wisconsin. Že kot najstnik je začel nastopati kot čarodej z odrskim imenom Houdini. Slavo si je prislužil zaradi trikov z lisicami in prisilnimi jopiči ter spektakularnimi pobegi iz z vodo napolnjenih zabojnikov, pa tudi iz zakopane krste.
Večkrat je nastopil po Evropi, nikoli pa ni izvedel šova v Budimpešti. Po Merlinijevih besedah nikoli ni bil ponosen na svoje poreklo oziroma na to, da bi nanj gledali kot na ubogega judovskega migranta iz Evrope. (sta)