V mestu ob Dravi sveža moč v mestnem odboru SDS. “Če uspe Mariboru, uspe Sloveniji!”

V soboto je v mariborskem hotelu City potekala volilna konferenca mestnega odbora Slovenske demokratske stranke, na kateri je bil izvoljen nov predsednik, nov izvršilni odbor in nov nadzorni svet.  Na volilni konferenci je bil prisoten tudi vrh stranke: predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik SDS dr. Milan Zver in generalna sekretarka SDS, ga. Alenka Jeraj.

Z večino glasov je bil za predsednika MO SDS Maribor izvoljen mag. Zvonko Zinrajh, v izvršilni odbor pa je bil med drugimi 15 člani izvoljen tudi mag. Dejan Kaloh. Ob tem je bil najbolj poveden eden izmed komentatorjev, simpatizerjev SDS, na socialnem omrežju Facebook, ki je zapisal: “Če uspe Mariboru, uspe Sloveniji!”

Spomnimo: v četrtek, 14. oktobra 2016, je v Mariboru potekal evropski večer, ki sta ga organizirala evropski poslanec dr. Milan Zver in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Gostje so govorili o razvojnih priložnostih Maribora, Slovenije in Evropske unije.

Na tej razpravi je sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je uvodoma izrazil obžalovanje nad dejstvom, da se predsednik vlade in aktualni mariborski župan nista udeležila pogovornega večera, kjer bi lahko predstavila svoja, drugačna stališča. Poudaril je, da ni dialoga v stvareh, ki so pomembne. »Če bi bila v Mariboru vsak mesec takšna okrogla miza, ki bi jo organizirala stranka župana ali predsednika vlade, bi mi prišli tja in povedali svoje poglede. Ampak takšnih dogodkov ni. Pomanjkanje dialoga je eden od temeljnih vzrokov za vsesplošno občutenje krize v Sloveniji,« je dejal.

Janez Janša je nato postregel s podatkom, da je javni dolg od leta 2008 do danes narasel za 32 milijard evrov. »Pa od tega, da smo se toliko zadolžili, vlaki ne vozijo nič hitreje, ni investicij,« je poudaril.

Predsednik SDS je odprl vprašanje pravičnosti sistema podeljevanja investicijskega denarja občinam. Aktualna vlada je Mestni občini Ljubljana namenila 300 milijonov evrov. Izpostavil je, da Ljubljana predstavlja le kakšnih 12 % slovenske populacije, zato bi bilo potrebno še najmanj 2 milijardi in pol evrov za ostale regije, če spoštujemo ustavo, kjer piše, da smo vsi enakopravni, da mora imeti vsak človek enake pogoje za uspeh v življenju.

»Kakovost življenja v Ljubljani je za 20 % višja, kot je povprečno življenje v Evropi. Ni milijonov za Maribor, za Kranj, za Celje ali recimo za Mursko Soboto, ki je na 60 % evropskega povprečja, kar pomeni, da se tam živi skoraj pol slabše kot v Ljubljani,« je razmere primerjal Janša in dodal, »mi smo bili eni od redkih, ki so protestirali. Presenetilo me je, da se ni nihče oglasil.«

Projekt regionalizacije Slovenije, ki se je začel v času vlade Janeza Janše leta 2008, je Janša označil za najpomembnejšo reformo po osamosvojitvi. »Treba je urediti prenos denarja iz državnega proračuna na regionalne proračune,« je poudaril in nadaljeval, da je trenutno to vse zamrznjeno, ker nekdo želi, da je vse centralizirano, da lahko obvladuje vse sisteme. »Lahko imate odlično univerzo, podjetja, potenciale, kar Maribor ima, ampak če je država centralizirana, bo velik del dodane vrednosti odšel drugam.«

Janez Janša je navedel za primerjavo avstrijski mesti Dunaj in Gradec: »Po vseh primerjavah Gradec dohiteva Dunaj, še posebej, ko gre za gospodarski razvoj. Primerjajte odnos Ljubljane in Maribora in boste videli velikansko razliko.« Maribor je Janša označil kot mesto z univerzo, s potencialom mladih, ki končajo kakovostne programe, a je v smislu človeškega kapitala na vrhu okolij, kjer so ti potenciali najmanj izkoriščeni. Veliko teh ljudi odide drugam ali pa poskuša in se muči v okolju, kakršno je in dosega slabše rezultate, kot bi jih lahko.

Janša je izpostavil, da je v Sloveniji tako, da je žal slabo upravljana, kar vpliva na gospodarsko rast, na višino pokojnin, na davke, na prispevke. Uspeh v Sloveniji, žal, tistim, ki niso prvorazredni, ni dovoljen. Za enega od takšnih primerov je navedel primer nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. »Če je nekje uspešen župan in ne pripada opciji tranzicijske levice, se bo uporabilo vsa sredstva, da se ga spravi iz položaja. Maribor je bil drastičen primer, so pa tudi drugi. Imate župane, ki pri belem dnevu kradejo z lopato, pa se jih razglaša za uspešne. To uničuje Slovenijo,« je jasno poudaril predsednik SDS.

Janša je nadaljeval, da je enako tudi v gospodarstvu. Omenil je, da obstaja na desetine uspešnih gospodarstvenikov, ki so zrasli iz nič, a se jim ni dovolilo, da bi iz srednjega podjetništva prešli na veliko, ker pač niso bili v Forumu 21. »Prišli so davkarija, policija, bile so preiskave, vse, da se umaže njihovo ime. Niso smeli uspeti, ker bi lahko ogrozili monopole in oblast.«

Janez Janša se je tudi vprašal, kaj so prinesle takoimenovane vseslovenske ljudske vstaje? Pravi, da so prinesle oblast, ki ni prinesla dialoga, oblast, ki nima nobenih ambicij. Janša je ponovno podal primerjavo s tujino, denimo ko v Avstriji ali Nemčiji izbruhne problem, v Hamburgu ali Gradcu in pride župan v glavno mesto do predsednika vlade, je to novica, reakcija, skušajo najti odgovore na vladi. »Jaz v zadnjih letih nisem slišal za noben tak pogovor mariborskega župana s predsednikom vlade, tudi ne kakega drugega župana kake slovenske občine, razen ljubljanskega, kar veliko pove, kako stvari tukaj tečejo,« je bil jasen.

Janša je še opozoril, da se moramo zavedati, da gre za naš denar. »To ni nekaj, kar nam oni dajo, zato je treba zahtevati pravičnost, pravičen pristop. Bolj kot denar je treba zahtevati normalno okolje, sistem, da se to, kar skupaj ustvarjamo, pravično deli. To, da se bo to, kar skupaj ustvarjamo, porabljalo čim bližje mestu, kjer se to ustvarja. Sistem je treba nastaviti tako, da se ne bo treba boriti za vsak evro, da pride na pravo mesto.«

Glede gospodarskih priložnosti Maribora in okolice je Janša navedel načrt za izgradnjo gospodarskega logističnega centra, ki je bil planiran kot drugi največji projekt v Sloveniji poleg modernizacije železniške infrastrukture. »Maribor je presečišče 5. in 10. evropskega železniškega in cestnega koridorja z letališčem. V srednji Evropi ni bolj ugodne logistične lokacije in to je znano, moralo bi biti tudi aktualnemu županu in predsedniku vlade,« je bil odločen Janša. Dodal je, da obstaja formalno potrjen projekt za ta logistični center, za katerega bi bilo z lahkoto možno angažirati ne samo evropska sredstva, ampak tudi evropski zasebni kapital.

Predsednik Kluba seniorjev SDS in sedaj aktualni predsednik MO SDS Maribor, mag. Zvonko Zinrajh, pa je izpostavil zapostavljanje mladih in starejših prebivalcev s strani mestne oblasti. »Vzpodbujati bi bilo treba mlade ljudi, ki sedaj odhajajo v tujino, da ostajajo doma in delujejo v malem gospodarstvu,« je predlagal.

Referat mag. Zinrajha na to temo objavljamo v celoti:

Demografska slika v Mariboru in slabi obeti v prihodnosti

Tako kot Evropa, se tudi Slovenija z Mariborom vred sooča s staranjem prebivalstva. Zato bo razvoj politike socialne varnosti v prihodnosti za Slovenijo in za nekoč razviti mariborski industrijski bazen, velik zalogaj. Nenormalno velika brezposelnost v Mariboru in Podravju, ki leze proti 20 odstotkom, nam zastavlja s področja sociale predvsem vprašanje, kako dolgo bo n. pr. pokojninski sistem še vzdržal in kakšen bi bil najboljši model. Podjetja, ki so v večinski lasti Mestne občine Maribor, bi lahko prosperirala bolje in zaposlovala bistveno več, če aktualni župan ne bi postavljal v uprave in nadzorstvo zanj zaslužne ljudi dvomljivih menedžerskih kvalitet. Od Nigrada in Snage pa vse do pohorsko-turističnega dežurnega reševalca Marproma, ki za to velikodušno prejme dobrih 7000.000 Eur davkoplačevalskega denarja. Ob 102 milijonih proračunskih sredstev, je za investicije namenjena le slaba tretjina. In to je denar, s katerim se občina loteva projektov. Toda kaj je s črpanjem sredstev iz EU skladov, lastno participacijo po projektih in DDV, ki običajno ni upravičeni strošek, pa se lahko le vprašamo, čeprav odgovor pravzaprav nekateri poznamo.

Nesorazmeren regionalni razvoj

a) Aktualna vlada vlaga v Ljubljano in predvsem v Ljubljano. Ob rednem financiranju še 300 milijonov dodatnih sredstev, medtem ko nekatere regije, predvsem naša Štajerska z Mariborom, ne dobijo skoraj nič. Župan Fištravec in še mnogi ostali, pa molčijo.

b) V sprejetem proračunu RS je za izvajanje instrumentov Vzpodbujanja konkurenčnosti za Maribor z okolico za to leto namesto lanskih 6,4 mio EUR namenjenih le 3,9 mio EUR, v letu 2017 pa le še 1,7 mio EU.

MOM v odnosu do starejših

a) Urad za starejše ne obstaja več;

b) propadla je ideja o učinkovitem delovanju in zaposlovanju v Gerentološkem centru Maribor;

c) Center za pomoč na domu životari v gornjem nadstropju stare meščanske zgradbe na Partizanski 12 (brez dvigala). Že dve leti se čaka na selitev v Trubarjevo ulico in na možnost dodatnega zaposlovanja;

č) posluha za socialno šibke v županovem kabinetu ni. Dokazov je veliko, naj omenim le primer, ko je družina ostala brez strehe nad glavo, so se morali zateči po pomoč v drugo občino; skrbi me županovo ukinjanje ali reduciranje pomoči za delovanje mladih, kulturi, javni kuhinji in pomoči onemoglim, brezdomcem itd;

d) slabi projekti in mandat aktualnega župana brez vizije se vidi tudi v neusklajenem financiranju mariborske knjižnice: cerarjeva vlada bi verjetno zaradi interesov mariborskih lokalcev SMC vlagala v knjižnico (2,7 milijona od skupnih pb. 21 ) in tam koga svojih zaposlila, županstvo pa bi ta denar raje razpršilo na deset projektov, ki bi jih vprašljivo zaključili.

MOM v odnosu do perspektive mladih

a) Fištravca in njegovo ekipo sploh ne zanima kako deluje in funkcionira MRA, saj so ji namenili za delovanje le okoli 100.000 Eur, čeprav bi morala biti nosilka in koordinatorka razvoja malega gospodarstva in širše. Enak odnos ima Cerarjeva vlada, saj je za umestitev projekta Sofinanciranje manjših začetnih vlaganj porabila skoraj dve leti, da je sprejela Regijsko garancijsko shemo, kot pogoj za pridobitev kreditov mladih podjetnikov v Mariboru in okolici. Zaradi teh zamud je od načrtovanih in zajamčenih več kot dveh milijonov bilo izkoriščenih le za 561,55 EUR nepovratnih sredstev za male začetne investicije.

b) Skrbi nas lahko, da mladi iz naše regije še odhajajo na delo v tujino. Ob tem želim ilustrirati diletantizem odločevalcev v primeru multinacionalke IBM, ki je ponudila Mariboru umestitev klicnega centra z do 1000 delovnimi Fištravec z ekipo pa je brezskrbno mečkal in mečkal, gospodarski minister Počivalšek tudi glede državnega subvencioniranja in posel je z delovnimi mesti vred odšel na sosednjo Hrvaško. In oba omenjena akterja v tolažbo razložita Mariborčanom, da vendarle ni šlo za 1000 delovnih mest. Gospe in gospodje, za Maribor je vsako novo delovno mesto pomembno !

c) Mladi in ne samo mladi niti spodobnega kopališča nimajo več. V času, ko sem odraščal, smo imeli dva imenitna letna kopališča v Mariboru, pri Tamu-u in na mariborskem otoku. Enega že zdavnaj ni več, z drugim občina ne ve kaj početi, čeprav je projekt že nekaj časa pripravljen. In to sta spet dve zamujeni priložnosti za zaposlitev precejšnega števila ljudi, predvsem mladih.

Dejan Kaloh pa je posebej za Politikis.si povedal:

“V Mariboru vlada vodstvena in moralna katastrofa po imenu Andrej Fištravec. To je še en župan, ki je s podporo partijskih izbrancev in lažnimi obljubami o več tisoč novih delovnih mest prišel na oblast, kar je velika politična prevara. Tega nesposobnega in nevarnega župana je potrebno na naslednjih volitvah pod nujno zamenjati. Pod županovanjem Fištravca je de facto prišlo do razvrednotenja premoženja ljudi, saj se je delovalo brez kakršnekoli razvojne strategije in ciljev. Vrednost premoženja ljudi se je zmanjšala za 30%,  kar je alarmanten podatek in je s tega stališča mesto nezanimivo za življenje in investitorje. Prav tako je neodgovorno in netransparentno upravljanje z občinskimi javnimi podjetji. Najboljši primer za to je Nigrad, ki ga vodijo ljudje, ki tega pred tem še nikoli niso počeli in delovnega področja in njegovih izzivov sploh ne poznajo in jih niti ne razumejo. To profitno podjetje so pripeljali do izgube, podjetje pa ne izvaja niti tekočih vzdrževalnih del (npr. čiščenje sekundarnih kanalizacijskih jaškov). Če nočemo, da tudi samo mesto Maribor ne pristane v bankrotu, je nujno priti na naslednje lokalne volitve v kar največjem številu in na čelo mesta (župan in mestni svet) postaviti resnicoljubne, izkušene in kompetentne ljudi, ki bodo z mestom ravnali odgovorno in operirali z razvojnimi vizijami, ki bodo Mariboru in Mariborčanom zagotovili svetlo prihodnost in soliden standard.”

Nov predsednik MO SDS Maribor, mag. Zvonko Zinrajh