Štrajnov Bob dneva je bolj en tak kozji bob

Piše: Aleš Ernecl, filozof in urednik

V včerajšnjem Večeru se je Bob dneva (Večer že vrsto let vsak dan izbira izjave, ki naj bi tisti dan najbolj zadele »žebljico na glavico«, akcijo, ki ob koncu leta doživi svoj vrhunec v izboru najboljše teh izjav po izboru bralcev, pa imenuje Bob leta), katerega avtor je Darko Štrajn, glasil takole: »Vse kaže, da smo se pred več kot četrt stoletja nekdanji »vzhodnjaki« zaman trudili z rušenjem berlinskega zidu in trganjem žičnatih ograj, saj zdaj po Evropi število novih ograj in zidov že skoraj presega tistega iz časa hladne vojne.«

Če ta »bob« vzamemo kot goli opis zanimivega, a trivialnega zgodovinskega dejstva, z njim ni nič »narobe«, boljše rečeno, v njegovi vsebini ni nič vrednega kolumne. Ker pa vemo, da je to »izjava, ki naj bi zadela žebljico na glavico«, glej avtor bi naj s tem povedal nekaj družbeno pomenljivega, je z njo »narobe vse na svetu«. Vsaj tisto, kar je nasploh narobe s siceršnjimi »retoričnimi masturbacijami«, ki v medije curljajo »z levega beka«, v katerih avtorji poleg bogatega besednega zaklada v povezavi s humanističnimi znanostmi izkazujejo predvsem odsotnost kakršnegakoli premisleka o delovanju družbe.

Ne slepimo se, gornji »bob« je retorično orodje za prepričevanje o nujnosti po zavzetju pozicije nekritičnega humanitarizma v odnosu do problema nepreglednega vala priseljevanja ljudi iz Bližnjega vzhoda. Kot, »kako smo blesavi, najprej smo se pretegnili, da bi zrušili en zid, zdaj pa gradimo cel kup novih«. Štrajnov »bob« je brez vsakršnega globljega pomena, če opozorimo na naslednje dejstvo: iz tega, da smo pred 25 leti zrušili en zid, ki ni več služil enemu namenu, ne sledi, da je danes nesmiselno, z drugimi nameni, graditi druge zidove. To je vse. To ne pove ničesar o tem, ali jih MORAMO graditi, ali so DOBRA rešitev, pove pa, da retorična puhlica v podobi gornjega »boba« nima nobene prepričevalne moči – kakor hitro »vklopimo vsaj eno možgansko celico«.

Tisto, ki je pri »levih mislecih« po navadi na »stend baju«. Preveč časa so v svojih življenjih posvetili kajenju marihuane in poskusih narediti dober vtis pred lepimi študentkami z rabo »fancy družboslovnih konceptov«. Pa so se »navlekli zoprne navade«. Zdaj so pa kot »poosebljeni triper«. Je pač tak dan. Za zajedljivost. Kako »levičarsko« od mene.