Norveška hladna do vrnitve Britancev v Efto

Norveška je danes izrazila zadržke do možnosti, da se Velika Britanija po izstopu iz EU (t. i. brexitu) vrne v Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta). “To bi spremenilo razmerje moči, kar ni nujno v interesu Norveške,” je dejala ministrica za evropske zadeve Elisabeth Vik Aspaker po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

“Ni gotovo, da bi bila dobra ideja sprejeti veliko državo v to organizacijo,” je dejala ministrica. Te besede so hladen tuš za Veliko Britanijo, ki si želi po izstopu iz unije slediti zgledu drugih evropskih nečlanic, med katerimi je tudi Norveška.

Skandinavska država namreč ni članica EU, ima pa dostop do evropskega enotnega trga s članstvom v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA). EEA združuje članice EU in tri od štirih članic Efte (Norveško, Islandijo in Liechtenstein, ne pa tudi Švice).

Takšna ureditev sicer pomeni, da mora Oslo spoštovati evropsko regulacijo, čeprav je ne more sooblikovati. Kljub kritikam tovrstnega modela so ga nekateri po referendumski odločitvi Britancev za brexit izpostavili kot možnost tudi za Veliko Britanijo.

Velika Britanija je bila leta 1960 ustanovna članica Efte. Nato se je leta 1973 pridružila Evropski gospodarski skupnosti, predhodnici današnje EU.

V Efti članice odločitve sprejemajo s konsenzom, kar pomeni, da bi Norveška lahko blokirala London in njegove načrte dostopa do evropskega notranjega trga prek EEA. Del EEA so namreč lahko le članice EU in Efte.

Pred poletnimi počitnicami je norveška vlada vzpostavila medresorno delovno skupino za oceno posledic brexita. Kdaj bo ta predložila svoje ugotovitve, ni znano. (sta)