Nepredstavljiva mora biti stiska matere, ki je vpletena v nasilno smrt lastnega otroka kot posledico brezčutnega prenašanja stisk odraslega na nemočnega otroka. Brezčutnost, ki pripelje do smrti, pa vsebuje ničelno sposobnost sočutja in se običajno rodi iz nasilja in travm v prejšnjih generacijah, v Družini piše Andreja Poljanec.
Ob tem se sprašujemo, koliko življenj bo še potrebnih, da bodo institucije delovale bolj zagnano, bolj usklajeno in učinkovito. Odgovor je zelo kompleksen. Ustanove se namreč na nasilje večinoma odzivajo in delujejo skladno. Luknja se pri tako majhnem otroku pojavi že samo zato, ker tak otrok ni poleg družine z nikomer v stiku.
Ena od težav je tudi strah, s katerim je preplavljena naša družba. Ljudje si kljub temu, da kaj sumijo, pogosto rečejo, da se raje ne bodo vmešavali. S tem se dela velika škoda. Vsi smo odgovorni za zdravo odraščanje otrok, ne le starši. Dragoceno je, če nam uspe preseči lastne zavore v dobro otrok.
Ob tej tragediji pa je še posebej hudo, da kljub zakonu o preprečevanju nasilja v družini niti slovenska stroka niti Slovenci niso poenoteni glede ničelne tolerance do nasilja nad otroki, ki prav v nobenem primeru ni opravičljivo. Otrok nikoli ne sme biti izgovor za našo lastno stisko in nemoč. V duhu nežnosti do lastnih otrok bodo tudi naši odzivi na stiske otrok drugih jasnejši in intenzivnejši.
Naj bo deklica angel vsem otrokom, ki jim ni dano imeti dovolj sočutja na zemlji, sklene komentatorka. (sta)


Lepo spi mali angelček. Še sedaj vsa pretresena…
Zelo zelo lep in čuten komentar. Arina pa je zame že sedaj svetnica.
Dosmrtna kazen za take pošasti, ne pa 15 let!!! A smo normalna država, a smo banana republika???
Lepo napisano
Moti me le prvi stavek “stiska matere”
Halo??
Bila je zraven in sodelovala!!