Masten: Odhod Mramorja slab signal tujim finančnim trgom
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Igor Masten ob odstopu finančnega ministra Dušana Mramorja meni, da se bodo rezultati Mramorjevega dela pokazali šele v prihodnosti, bo pa imela vlada zelo težko delo pri iskanju njegovega naslednika. Dodal je, da gre za slab signal tujim finančnim trgom.
Dve leti mandata je po oceni Mastna relativno kratka doba za podajanje ocen o delu nekega ministra, se bodo pa rezultati pokazali šele po odhodu, kot so se nekateri rezultati njegovih predhodnikov kazali v Mramorjevem mandatu, je za STA povedal Masten. Ob tem je ocenil, da je delno tudi Mramorjeva nagrada za finančnega ministra leta posledica sprememb, ki sta jih naredila njegova predhodnika.
V Mramorjevem mandatu sicer Masten izpostavlja nadaljevanje konsolidacije javnih financ, ki je bila po njegovih besedah za nekatere premalo ambiciozna, spet za druge pa v redu. “Dejstvo je, da smo izšli iz postopka preseženega proračunskega primanjkljaja, to je več ali manj to,” je dejal. Kaj bo prinesla predlagana mini davčna reforma, pa bo treba še počakati. Odstop finančnega ministra medtem po Mastnovih besedah nikakor ne more biti dober znak za tuje finančne trge. “V osnovi so namreč slovenski gospodarski rezultati dobri. Če niso izrazito slabi, ni razlogov, da finančni minister odstopi,” je dejal.
Po njegovem mnenju je verjetno popolnoma res, da je Mramor odstopil iz osebnih razlogov, “ker se mu pač ne da ukvarjati z vsem tistim, kar ni del makroekonomskega upravljanja z državo”. Masten meni, da je Mramorjevi odločitvi botrovala tudi silovita medijska gonja proti njemu v zadnjem času. “To bo sedaj tujim analitikom poslalo signal, da država deluje na način, v katerem interesne skupine lahko vlado destabilizirajo do te mere, da odstopi finančni minister,” je dejal profesor na ekonomski fakulteti.
Novega finančnega ministra bo vlada po njegovi oceni našla zelo težko, bo pa moral Mramorjev naslednik nadaljevati konsolidacijo javnih financ. Kljub izhodu iz postopka preseženega proračunskega primanjkljaja mora namreč Slovenija po besedah Mastna narediti določen fiskalni napor.
Treba bo nadaljevati tudi z izpolnjevanjem danih zavez. Načeloma naj bi bila dva osnovna cilja nadaljevanje z reformami, ki bi uravnotežile javne finance ter z reformami, ki bi normalizirale ekonomsko strukturo gospodarstva, torej umik države iz poslovanja in lastništva v podjetjih. “Mislim, da predvsem pri drugem ne bo nadaljevanja te dinamike, pri prvem pa bomo videli. Ključno je, da na položaj pride nekdo, ki razume evropski fiskalni okvir,” je še ocenil Masten. (sta)