Kaj je že ta “levica” in ali so Damijan, Stepišnik in N’toko “komunisti”?

Piše: Aleš Ernecl, filozof

Za razumevanje mojega današnjega teksta in moje kritike »slovenske intelektualno – akademske levice«, ki se v svoji »javni personi« trenutno bohoti na krilih »born again levičarja« (resda blažje, recimo ji pikettyjevske »sorte«) Jožeta P. Damijana (namigovanje na izraz »born again christian in cinizem v povezavi s tem – sta namerna) in svoje tradicionalne »baterije« Mladine, je potrebno poznavanje dveh diskurzov.

Prvi diskurz je diskurz o delovanju »kapitalizma« (ki je tukaj obravnavan kot nek mehanizem). Na t.i. desni strani spektra imamo v tem diskurzu a) ljudi, ki verjamejo v delovanje mehanizma (v to, da ne »kašlja« ali v to, da po napovedih ne bo »crknil«) v dobro vseh ljudi in b) ljudi, ki so prepričani »socialni darvinisti«, ki jim ni mar ali ne vidijo razloga, zakaj bi jim moralo biti mar, da/če mehanizem deluje v dobro vseh ljudi.

Na t.i. levi strani spektra imate a) ljudi, ki so morda tudi socialni darvinisti, a verjamejo, prosto po Marxu, da omenjeni mehanizem kašlja in/ali da bo »gegnil« nasploh. Večina, tako se zdi, na omenjeni strani spektra, pa b) je zgolj ljudi, ki imajo ponotranjeno, po navadi povsem nereflektirano, »intuicijo«, da je potrebno preferirati »krščanski humanizem« pred »socialnim »darvinizmom«, čeprav so prosto po takšni ali drugačni izpostavljenosti »antikrščanski indoktrinaciji«, ob kateri niso imeli kognitivnih, psiholoških ali kakšnih drugačnih kapacitet, da bi se je ubranili, izjemno kritični, čeprav sila nepoznavalski v odnosu do krščanstva. Slednjih je med slovenskimi »levimi« novinarji tudi največ, v nasprotju s prepričanjem nekaterih »desničarjev«, da je največ socialnih darvinistov, zakrinkanih kot krščanskih humanistov, ki si za kulisami Potemkinove vasi, ki so jo ustvarili, kopičijo kapital, do katerega so navzven kritični.

Drugi diskurz je diskurz o »polarizaciji«, o »delitvi Slovencev« na črne in rdeče, na Kučana in Janšo. Na domobrance in partizane, saj veste. Na desni strani spektra imate ljudi, ki a) vso to polarizacijo doživljajo zares. Desetletje, to je vsa devetdeseta očitnega, oprostite izrazu, »drkanja Janeza Janše« s strani Mladine, njegovi problemi s pravosodjem, stare frustracije, osebno razočaranje, določeni indici v povezavi s teorijo zarote o »Kučanovem klanu«, so zanje dovolj prepričljivi, da politično dogajanje v Sloveniji vidijo kot boj med »dobrim in zlim«, kjer Janez Janša ni »princ teme«, še manj »tisti, čigar imena ne izgovarjamo«. Drugi del spektra je sestavljen iz nadaljnjega spektra b) ljudi, ki tako ali drugače relativizirajo polarizacijo in paradigmo motrenja političnega dogajanja v Sloveniji od »boja med dobrim in zlim« skušajo spremeniti. Prvi jih nemalokrat imenujejo, včasih upravičeno, včasih manj, »vsegliharje«.

Na levi strani spektra imate a) ljudi, ki v Janezu Janši prepoznavajo »princa teme« in b) ljudi, ki , kot »objektivno« priznavajo, da ima tudi »levica« svoje slabosti, nakar dodajo, da moramo preseči polarizacijo, ki nam jo vsiljujejo drugi, pri čemer je ta drugi vedno, Janez Janša. Paradigmatični primer česa podobnega je tekst Matije Stepišnika v časniku Večer (http://www.vecer.com/kdo-vse-je-komunist-6222885) pred časom, naj citiram le del članka: » Itak da tudi levica ni brez krivde, da smo še vedno sredi tega. Življenje v preteklosti, medtem ko je sedanjost izjemno težka, srhljivo nevarna, ker se spet dvigajo ideologije vojne, prihodnost pa negotova. Benti. Pametni ljudje nočejo več v javni prostor, ker bodo dobili vsak svojo kepo dreka v glavo. Če ne drugače, bodo njim našli neko fotko, neko rutico, neko praznovanje s hrenovko. Mladina odhaja. Odganjamo jo. Ne ker ne bi imela rada te države, ampak ker imajo dovolj brezplodnega, neperspektivnega statusa quo. Medtem ko nas pitajo z otrobi tega ideološkega spopada, nas ropajo prihodnosti, učvrščujejo negativno kadrovsko selekcijo in diktaturo povprečnosti. «

Ta del je sledil temu, če doslej še ni bilo jasno: » Čeprav je moj prispevek v socializem in SFRJ vezan na tisto praznovanje s hrenovko in rutico, sem valjda čisti komunist. Priznam. Zato. In ker sem podpisal peticijo zoper vladne pritiske na medije leta 2007. F571, podaljški komunistične nomenklature, je rekel nacionalni prvak te destruktivne atmosfere v tej državi JJ. «

Get it? Saj je res, da imamo tudi »mi«, »levica«, nekaj masla na glavi, a ve se, kdo neti prepire med vsemi dobro mislečimi in povzroča »beg možganov«, ker se kot skupnost ne osredotočamo na razvoj gospodarstva in na »provajdanje« delovnih mest mladim, izobraženim, inteligentnim ljudem.

Zdaj, ko poznamo oba, po mojem mnenju relevantna diskurza, se lahko osredotočimo na kritiko »intelektualno – akademske levice«. Nadaljevanje sledi v naslednjih dneh…