Francoska vlada premierja Vallsa preživela glasovanje o nezaupnici
Francoska vlada premierja Manuela Vallsa je danes uspešno prestala glasovanje o nezaupnici v narodni skupščini. Poslanci so o nezaupnici vladi glasovali, ker je zaobšla parlament in z odlokom potrdila sporno reformo delovne zakonodaje. A na koncu je nezaupnico podprlo le 246 od zahtevanih najmanj 288 poslancev.
Vallsova vlada je imela za sprejem reforme delovne zakonodaje premalo podpore v parlamentu, zato je uporabila ustavno možnost, da jo lahko sprejme z vladno uredbo, v kolikor parlamentu ne uspe izglasovati nezaupnice. Valls je odločitev utemeljil s tem, da bi z razpravo v parlamentu tvegali uničenje kompromisa, ki so ga dosegli, čeprav z njim niso zadovoljni ne delodajalci ne sindikati. Zdaj bo sicer o reformi odločal še senat.
Vlada trdi, da želi z reformo sprostiti preveč tog trg dela in zmanjšati visoko brezposelnost, ki vztraja pri okoli desetih odstotkih. To je bilo ves čas tudi eno najbolj perečih vprašanj mandata predsednika Francoisa Hollanda, ki je v javnosti izgubil veliko podpore.
Za izglasovanje nezaupnice je bila v 575-članskem parlamentu potrebna podpora 288 poslancev, a je zanjo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP glasovalo “le” 246 poslancev. Neuspeh nezaupnice v narodni skupščini je bil sicer pričakovan, saj uporniki iz vrst socialistov in zelenih niso hoteli podpreti opozicijske pobude.
Valls je v razpravi v parlamentu dejal, da je reforma delovne zakonodaje nujno potrebna, kritiziral pa je tudi poslance iz vrst njegove lastne stranke, ker zakonodaje niso hoteli podpreti po normalni poti. “Ne bom dopustil, da bi bila francoska demokracija uničena,” je dejal v čustvenem nagovoru pred poslanci.
Predlog reforme, ki omogoča lažje zaposlovanje in odpuščanje delavcev, je v minulih dveh mesecih na ulice francoskih mest zvabil več sto tisoč protestnikov. Reformi najbolj nasprotujejo sindikati, ki se bojijo, da se bodo zmanjšale pravice zaposlenih za določen čas, in študentske organizacije, ki dvomijo, da bo prinesla nova delovna mesta za mlade.
Menijo tudi, da bo reforma v bistvu koristila le delodajalcem, malo pa bo naredila v boju proti brezposelnosti, ki v Franciji vztraja pri 10 odstotkih. Najhuje je predvsem med mladimi, kjer naj bi jih bilo brez zaposlitve najmanj 25 odstotkov, navaja AFP.
Tudi danes se je na ulicah Pariza, Marseilla, Nantesa in Toulousa zbralo več tisoč protestnikov. Po navedbah sindikatov se je v Parizu zbralo najmanj 50.000 ljudi. Policija je sicer sporočila, da jih ni bilo več kot 12.500.
V Parizu je prišlo tudi do izgredov, ko so zamaskiranci napadli mirne protestnike in novinarje. Do incidenta je prišlo takoj po tem, ko se je s tistega območja umaknila policija, še navaja AFP. V Nantesu so izgredniki razbijali po železniški postaji, v mestu Le Havre na severu Francije pa so razdejali lokalni sedež vladajoče socialistične stranke.
Spori in zaostrovanja glede sprejemanja delovne zakonodaje sicer močno škodujejo predvsem francoskemu predsedniku Hollandu, ki se že tako ubada z rekordno nizko priljubljenostjo pri volivcih. Predsedniške volitve pa bodo v Franciji že prihodnje leto. (sta)