Tuš tik pred razprodajo, banke upnice nervozne, “trgovinska” svetovalca Slapnik in Čufer pa sta poniknila

Ste že pozabili kako nas je Zaresovec v kabinetu Mira Cerarja Tadej Slapnik prepričeval v nujnost reševanja zavožene trgovske družbe Tuš? Trdil je, da bi s preoblikovanjem Tuša v potrošniško zadrugo ubili dve muhi na mah. Ohranili bi za domačo živilsko industrijo »strateško pomembnega slovenskega trgovca«, hkrati pa bi rešili čast, denar in ugled blodnih slovenskih bankirjev znanih po številnih zgrešenih  naložbah. Na škodo državljanov, kajpak.

Zdaj, pol leta kasneje, ko so končno objavljeni rezultati poslovanja Tuša v letu 2014, je jasno, zakaj so jih skrivali.  Če bi bilo že pred odločanjem konzorcija bank upnic objavljeno, da je bil celoten Tušev promet v letu 2014  manjši od dolga, da je Engrotuš imel v istem letu skoraj 67 milijonov evrov negativnega kapitala in da so ustvarili 106 milijonov evrov izgube, bi slovenske državne banke težko zagovarjale svojo odločitev o podaljšanju reprograma Tuševih finančnih obveznosti.  Pol leta kasneje je vsem jasno, da so Slapnikove zadruge bile zgolj pesek v oči javnosti, na ta način so odvrnili pozornost od nespametnega vedenja bankirjev.

Vmes so tudi potekli vsi razumni roki za sklenitev bančnega reprograma, o katerem zdaj odloča sodišče. Nekatere banke se namreč z reprogramom že dlje časa ne strinjajo. A bivši finančni minister Uroš Čufer je kot Tušev svetovalec očitno prepričal večino bank, tako da se o reprogramu zdaj odloča celo na sodišču. Sodu bo verjetno izbilo dno dejstvo, da sta zakonca Tuš ob prodaji blagovne znamke Tušmobil, bankam zamolčala »obvodno prodajo«, iz katere bi znala imeli korist v višini slabih 30 milijonov eurov samo onadva, banke in drugi upniki pa bi se lahko obrisali pod nosom.

Tudi zato se Heta, slaba banka avstrijske Hypo banke, ki je položila lovke na Tušev trgovsko zabaviščni center v Kopru, menda že resno pogovarja s predstavniki Spara o unovčitvi svojih terjatev s prodajo omenjenega centra. Po neuradnih informacijah je ta zgodba že zaključena. Avstrijska Heta ima interes, da s prodajo omenjenega centra čimprej pride do svojih terjatev, avstrijski Spar pa priložnost, da po ugodni ceni kupi  koprski Planet Tuš, ki mu bo omogočil strateško širjenje prodajne mreže na Primorskem.  Kdaj bodo živce izgubile tudi ostale banke, je tako samo še vprašanje časa.

V že pozabljeni zadrugarski zgodbi smo velikokrat slišali, da je reševanje Tuša splošni narodnogospodarski interes,  ker je v njem izražena skrb za slovenske dobavitelje, češ da jim Tuš zagotavlja varne in dolgoročne kanale za prodajo slovenskega  blaga.  Resnica je povsem drugačna:  kakšna usoda v razpletu Tuševe zgodbe čaka terjatve slovenskih dobaviteljev, ki jim Tuš ta hip po nekaterih informacijah dolguje okrog 100 milijonov evrov? Ob morebitni razprodaji Tuševega premoženja bodo prve v vrsti za pokritje svojih terjatev banke upnice. Glede na stanje v skupini Tuš, ki je izkazano v prej omenjenem poslovnem poročilu  se bodo tudi one morale sprijazniti z delnim pokritjem svojih terjatev. Kar pomeni, da lahko Tuševi dobavitelji računajo na zelo verjetno ponovitev zgodbe iz Bosne, kjer je Mirko Tuš bosanske dobavitelje dokončno olajšal za več kot 37 milijonov nepokritih obveznosti.