Balogh: V Probanki delovali zunaj pravil prek neformalnih struktur
Pred bančno komisijo DZ je nastopil Imre Balogh, ki je do odhoda v DUTB vodil izredno upravo danes ugasle Probanke. Povedal je, da ta ni imela postavljenih pravil in sistema za aktivno upravljanje s tveganji. “Obstajale so neformalne strukture, ki so delovale zunaj pravil, predvsem na področju kreditiranja in obvladovanja tveganj,” je menil.
Balogh je prevzel vodenje Probanke septembra 2013, ko jo je Banka Slovenije poslala v postopek nadzorovane likvidacije, in bil predsednik izredne uprave do lanskega oktobra, ko je odšel za začasnega glavnega izvršnega direktorja v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). “Razlog za nadzorovano likvidacijo in postavitev izredne uprave je bilo takratno stanje v banki, tako z vidika likvidnosti kot kakovosti sredstev,” je povzel.
Izredna uprava je, kot je zatrdil, takoj začela preiskovati domnevne nepravilnosti. Pod drobnogled je vzela posle, ki so bili najbolj izpostavljeni izgubam, in vsi, ki so jih pregledovali, so morali prijaviti sumljive posle. V proces prijavljanja sumljivih stvari so bili vključeni vsi zaposleni. Obstajala je tudi t.i. Imrejeva škatla, v katero je lahko kdorkoli oddal poročilo o poslih, ki so nakazovali nepravilnosti, je povedal.
“Naredili smo 26 analiz in poročil, 21 primerov smo predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, šest je bilo civilnih tožb, štirje primeri pa ob prenehanju Probanke še niso bili zaključeni in se njihovo delo nadaljuje v DUTB,” je nanizal. Ta je namreč pravna naslednica banke in nadaljuje tudi to delo, je pojasnil. “Vsi primeri so zelo kompleksni, vanje pa je vpletenih več skupin ter posameznih poslov oz. pogodb,” je dodal.
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), kdo je objektivno odgovoren za kapitalsko luknjo v Probanki, je odgovoril, da “za vsako škodo svoj del odgovornosti nosi vodstvo”, medtem ko uslužbenci le delujejo v sistemu, ki ga ustvari uprava oz. nadzorni svet. Vmesna uprava, ki je bila v banki pred prihodom izredne uprave, je sicer izvedla nekatere ukrepe, ki pa po njegovem mnenju niso bili zadostni.
To, ali ustrezen sistem obvladovanja tveganj ipd. ni bil postavljen namenoma ali ne, Balogh ni želel soditi. “Po mojem prihodu so z nami pri naporih za preoblikovanje banke sodelovali številni višji in nižji uslužbenci. In uspevali smo relativno hitro, tako so se izvajale tudi preiskave,” je dejal in dodal, da so imeli le dva ali tri primere izrednih odpovedi delovnega razmerja zaradi ugotovljenih nepravilnosti.
Likvidacija banke naj bi davkoplačevalce po načrtih stala od približno 180 do 235 milijonov evrov. Doslej je bilo porabljenih 176 milijonov evrov za dokapitalizacijo in 10 milijonov evrov za pokritje negativnega kapitala ob pripojitvi. DUTB, ki je prevzel ‘dediščino’ Probanke in Factor banke z enako usodo, bo posebej evidentiral posle, tako da bo na koncu razviden celotni sanacijski račun. “Prepričan sem, da bo končni strošek manjši od 235 milijonov evrov,” je dejal Balogh.
Ta je na splošno ocenil, da se je Slovenija razmeroma pozno lotila odkrivanja težav v bančnem sektorju. Če bi menedžment Probanke omejil tveganja in okrepil funkcijo njihovega obvladovanja, bi bili rezultati zagotovo drugačni. Jasnih dokazov za to, da bi kdo od vodilnih v banki vedel, da bo država banko poslala v likvidacijo, pa po njegovem mnenju ni.
Schuster: Če bi se odzvali prej, bi bila škoda manjša
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes zaslišala predsednika nekdanje izredne uprave Factor banke Klausa Schustra. Kot je dejal, ga je ob prihodu v banko kar nekaj zadev presenetilo, o morebitnih nepravilnostih pa sam ne more soditi. Če bi se odzvali prej, bi bila škoda manjša, je menil.
Da pošlje Factor banko v nadzorovano likvidacijo, je Banka Slovenije sklenila v petek, 6. septembra 2013. Izredna uprava pod Schustrovim vodstvom je položaj prevzela prvi ponedeljek po tem datumu, Schuster pa je danes povedal, da je vabilo iz Banke Slovenije prejel v avgustu. “Po kakšnih kriterijih smo me izbrali, ne vem,” je dejal in dodal, da je poznal kar nekaj ljudi v Banki Slovenije, ni pa osebno poznal guvernerja.
Na vprašanje, ali ga je kaj posebej presenetilo ob prihodu v banko, se je nasmehnil: “Kar nekaj stvari.” Izpostavil je organizacijo banke, ki je bila po njegovih besedah zelo prikrojena upravi. To ni bila neka običajna banka, kot jo poznamo v drugih primerih, pri pripravi kreditnih pogodb je denimo zelo dominirala uprava, je povedal.
Izredna uprava Factor banke se je z banko in nadzornim svetom dogovorila, da bo najprej pregledala kreditne pogodbe. Teh je bilo približno 600 in Schuster je povedal, da niso imeli nobenega prednostnega seznama, bili so nevtralni in jim ni nihče narekoval, kateri posel naj pregledajo. “Samo v dveh primerih smo imeli žvižgače med sodelavci, ki so nam posredovali informacije, in potem smo to pregledali,” je dejal.
Če so ugotovili morebitne nepravilnosti, so zadevo posredovali zunanjim odvetnikom. O konkretnih ugotovitvah ni govoril, je pa povedal, da so vložili za 144 milijonov evrov kazenskih ovadb in za 30 milijonov evrov odškodninskih tožb. “Proti zaposlenim nismo vložili niti odškodninskih tožb niti kazenskih ovadb, saj nismo odkrili nepravilnosti,” je dejal.
Kdo je odgovoren za bančno luknjo v Factor banki, Schuster ni znal odgovoriti. “To morajo ugotoviti sodišča, ni naša naloga in pristojnost, da to ugotavljamo,” je dejal. Kazenska ovadba in odškodninska tožba sta bili sicer vloženi tudi zoper njega in njegovega sodelavca.
Je pa Schuster ocenil, da bi bila škoda za davkoplačevalce manjša, če bi se odzvali leto ali dve prej, čeprav ne more trditi, ali je kriva kakovost nadzora. “Ne me pa vprašati, za koliko bi bila manjša, ker bi moral to izračunati,” je dejal. Na dodatno vprašanje, ali je ta, ki bi moral prej potegniti ročno zavoro, Banka Slovenije, pa je odvrnil: “To sem mislil, nisem pa rekel, da bi bila to Banka Slovenije.”
“Popolna likvidacija Factor banke ni bila nikoli predvidena,” je zatrdil Schuster. Že v načrtu likvidacije, ki so ga poslali v potrditev v Bruselj, so predvideli, da bo preostanek banke prešel na DUTB, kajti v praksi ni mogoče v treh letih likvidirati banke, ne da bi ustvarili veliko izgubo za lastnika. “V celoti likvidirati bi pomenilo, da bi jo likvidirali na nič. To ni bilo nikoli načrtovano,” je poudaril.
Kar je ostalo, so prenesli na DUTB. “Prenesli smo za 40 milijonov evrov kreditov, ki so jih izbrali v DUTB in kjer smo se lahko dogovorili o ceni, prodali pa smo tik nad knjižno vrednostjo,” je dejal. (sta/ured)
