O policijski stavki z argumenti: materialni pogoji DA, 35% povečanje plač vsem v policiji NE!

Piše: dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

Čez nekaj dni bo čas trajanja policijske stavke dosegel že tri mesece. Ker stavka traja že tako dolgo – gre za najdaljšo stavko policistov v Sloveniji – ste morda nekateri že povsem pozabili na to. Na tem mestu sem o policijski stavki že pisal. Ker sem tokrat prejel kar nekaj vprašanj, povezanih s tem, kako ocenjujem upravičenost zahtev policistov po tem dolgem času, je današnji prispevek namenjen tej temi.
Naj spomnim, da policijska sindikata v imenu policistov postavljata dva sklopa stavkovnih zahtev. Prvi sklop so materialni pogoji za policijsko delo, drugi sklop zahtev pa se nanaša na zahtevo po 35 odstotnem povečanju plač vsem policistom.
Glede prvega sklopa zahtev je potrebno povedati, da so zahteve v celoti upravičene. Materialni pogoji za delo policistov so slabi, na nekaterih področjih celo nevzdržni. Policisti nekaterih policijskih postaj dejansko delajo v nemogočih prostorskih razmerah, ki ne zadovoljujejo niti minimalnih standardov, ki jih država priznava celo pridržanim ali zaprtim osebam. Policisti se vozijo v starih vozilih – njihova povprečna starost je nad osem let, večina pa ima prevoženih nad 200.000 kilometrov. Tudi pri zaščitni opremi za delo policistov ni kaj dosti bolje. Strnjeno in še enkrat poudarjeno: zahteve policistov glede materialnih pogojev za delo so v celoti upravičene.
Nekaj povsem drugega pa so zahteve po linearnem 35 odstotnem povečanju plač vsem policistom. Policijska sindikata se pri tej zahtevi sklicujeta na primerjavo s plačami policistov v evropskih državah. Neko splošno pravilo je, da je policijska plača v večini evropskih držav v višini povprečnih plač v državi. V vseh državah pa imajo policisti takšne ali drugačne bonitete. Ponekod imajo določene davčne olajšave, drugod imajo zelo visoke odpravnine ob upokojitvi, pri nas pa imajo tako imenovano dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jim omogoča upokojitev, kar deset let prej kot vsem ostalim državljanom. To pa državo seveda tudi stane. Policijska sindikata o tem ne želita slišati nič. Problem je sicer še večji, a ni nerešljiv.
Problematično je, da v linearno 35 odstotno zvišanje plač pomeni povišanje plač ne le za policiste na terenu, temveč tudi za mnoge druge, zaposlene v policiji. Generalni direktor policije zasluži točno toliko kot minister – v trenutni situaciji pa verjetno zaradi delovne dobe zasluži še nekoliko več od sedanje ministrice. Država za generalnega direktorja policije plačuje še dobrih 10 odstotkov za njegovo dodatno pokojninsko zavarovanje, posledica česar bo njegova upokojitev 10 let prej kot za vse druge državljane, in na podlagi tega tudi 120 pokojnin več kot za druge državljane. To pomeni, da je gledano v celoti strošek države zanj večji kot za predsednika države, vlade ali parlamenta. In njemu naj bi sedaj za 35 odstotkov povečali plačo? To ni sprejemljivo. Toda opisana situacija glede plače generalnega direktorja policije ni omejena le nanj. Njemu podobnih je namreč še veliko več. Kako rešiti ta problem? V policiji bi morali ukiniti dodatno pokojninsko zavarovanje za vse tiste zaposlene, ki pretežno delajo v pisarnah in ne na terenu. Od okoli 8000 zaposlenih je takšnih skoraj 5000. Na ta način bi privarčevali sredstva za dvig plač policistom in kriminalistom, ki pretežno delajo na terenu. Prav ti pa so do višjih plač po moji oceni upravičeni, a verjetno ne za 35 odstotkov.