Logar opozoril na čudne aktivistične dejavnosti sodnice Deše Cener, ki onemogoča delo preiskovalne komisije!

Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema mag. Anžeta Logarja je po včerajšnji nujni seji preiskovalne komisije dal izjavo za medije, v kateri je opozoril na nenavadno odločitev preiskovalne sodnice Deše Cener v zvezi z zasegom dokumentacije  NLB, Factor banke in A banke.

»Danes smo prejeli odločitev okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener v zadevi zaseg dokumentacije A banke, NLB in Factor banka, kjer je sodišče bilo mnenja, da je zakon o parlamentarni preiskavi protiustaven in je zato skladno s pravno podlago ta zakon posredovalo v odločitev na Ustavno sodišče. Po mnenju sodnice Deše Cener zakon o parlamentarni preiskavi ne more biti v skladu z drugim členom Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je Slovenija pravna država,« je uvodoma izrazil negativno presenečenje nad odločitvijo ljubljanskega okrožnega sodišča. Mag. Logar je pojasnil, da je sodnica v svoji odločitvi zapisala: »Po oceni sodišča je zakon o parlamentarni preiskavi v tem delu premalo natančen oziroma podnormiran, zaradi česar je prizadeta pravna varnost, zaupanje v pravo, tako da zakon ne more biti v skladu z 2. členom Ustave RS.C

Mag. Logar je ob tem dejal, da je ljubljansko okrožno sodišče sprejelo povsem drugačno odločitev kot dve sodišči v Mariboru in Celju, ki sta  »odobrili zaseg dokumentacije, po istem zakonu ob identični vlogi, medtem ko sodnica Deša Cener meni, da gre za protiustaven zakon in zato ustavlja postopek do odločitve Ustavnega sodišča.«  Po oceni Logarja dejstvo, da gre zakon v presojo na ustavno sodišče pomeni, da je sodnica Deša Cener de facto ustavila pridobivanje dokumentacije za delo preiskovalne komisije. »To je tudi prva odločitev sodišča v tej meri, da je sodnica začutila protiustavnost zakona. Do sedaj namreč v fazi pridobivanja dokumentacije preiskovalnih komisij v celotni zgodovini takšnega primera še ni bilo, kar bi povprečnemu opazovalcu samo še dodatno dali misliti, če ni morda razlog ravno v tem, da se za tistimi dokumenti, ki bi jih morali zaseči, skriva ime NLB, ki pa ima, kot smo tudi danes slišali, kar obsežen fond slabih kreditov, ki so bili podeljeni v času do odkrivanja bančne luknje,« je pojasnil predsednik preiskovalne komisije.

Na dodatno novinarsko vprašanje, kaj odločitev sodišča pomeni za delo preiskovalne komisije, je mag. Logar pojasnil, da odločitev sodnice Deše Cener vpliva na tisti del gradiv, ki bi jih preiskovalna komisija morala pridobiti in ki se dotikajo gradiv NLB banke, A banke in Factor banke, pri čemer gre za »absurdno situacijo, ko na isto pravno podlago z identično zahtevo dve sodišči odločita pritrdilno, eno sodišče v Ljubljani, pa je najprej reklo, da jih nismo prepričali, v drugi fazi, ko je bil izvršen nek medijski pritisk pa, da je zakon o parlamentarni preiskavi protiustaven in na ta način odloži oziroma onemogoči zaseg dokumentacije.« Mag. Logar je ob tem še dejal, da bo delo preiskovalne komisije potekalo še naprej glede na dokumente, ki jih je glede ostalih bank komisija že prejela. »Z drugimi  sodelujemo konstruktivno, na primeru NLB pa nam torej ostanejo zgolj žvižgači in poziv anonimnim prijaviteljem, ki imajo interne podatke, da se neposredno obrnejo na preiskovalno komisijo, saj uradne institucije, ki bi to morale storiti, tega očitno ne bodo omogočile.«

Mag. Logar je pojasnil še eno današnjo odločitev preiskovalne komisije, ki je bila sprejeta soglasno in ki je povezana s strokovno pomočjo. »Soglasno smo se odločili, da za kakovostno delo preiskovalne komisije – prejeli smo namreč prek 40.000 strani dokumentov – potrebujemo ustrezno strokovno pomoč. Zato želimo pridobiti dodatna finančna sredstva v fazi proračunske razprave, zaradi česar bomo vložili amandma k proračunom 2016 in 2017 v višini 150.000 evrov dodatnih sredstev za Državni zbor za namene strokovne pomoči.«  Mag. Logar je še dejal, da je soglasna odločitev vseh članov preiskovalne komisije tudi apel vodjem poslanskih skupin, da ta amandma podprejo oziroma da koalicija tovrstni amandma v fazi parlamentarne razprave vključi v proračuna za leti 2016 in 2017. »Le tako bo preiskovalna komisija ustrezno strokovno podprta, da bo lahko izpolnila naloge, ki so ji bile dodeljene z mandatom, in ki je bil potrjen v Državnem zboru,« je povedal predsednik preiskovalne komisije. Ob tem je tudi izpostavil, da je islandska preiskovalna komisije o bančnem sistemu imela na razpolago 48-člansko strokovno pomoč, sestavljeno iz kriminalistov, tožilcev, forenzikov, sodnikov, ki so pomagali ugotoviti odgovornost za zlorabe in preiskovalna komisija.

Na dodatna vprašanja glede strokovnih sodelavcev pa je mag. Logar odvrnil, da komisija za svoje delo potrebuje to, kar je nedavno povedala tudi viceguvernerka, ko je govorila o inšpekcijski skupini Banke Slovenije in naštela znanja, ki jih potrebuje preiskava bančne kriminalitete, tako notranje kot zunanje. »Potrebujemo torej poznavalce bančne, davčne, stečajne zakonodaje, digitalne oz. računalniške forenzike, kazenskega zakonika, kriminalistike, upravnega postopka. To je nabor znanj, ki jih je nemogoče združiti v eni osebi, zato mora za delo preiskovalne komisije biti nek ožji krog posameznikov, ki predstavljajo in združujejo ta znanja. Prav tako je pomembno načelo štirih oči, kar pomeni, da preiskujeta dva preiskovalca, ki sta komplementarna in sinergično delujeta. Samo na tak način bo mogoče detektirati in razjasniti politično odgovornost in odgovornost znotraj bančnih struktur, ki so povzročile bančno luknjo.«

Logar je opozoril še na “čudna” pota največje slovenske državne banke: “NLB je središče bančne kriminalitete, v njej pa trenutno delujeta Kos in Praprotnik, bivša “preprečevalca korupcije”.”

Komisija DZ za nadzor javnih financ je sicer včeraj v nadaljevanju obravnave problematike svetovalnih pogodb v NLB sklenila predsedniku DZ predlagati, naj o tem opravi razpravo še DZ. Ta naj nato sprejme sklep, ki računskemu sodišču nalaga pregled poslovanja NLB z vidika upravljanja slabih terjatev, vladi in SDH pa pregled rezultatov sporne svetovalne pogodbe.

Obravnavo svetovalnih pogodb v NLB, zlasti o za marsikoga sporne svetovalne pogodbe NLB s podjetjem R.U.R. v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Draga Kosa, ki za NLB forenzično pregleduje kreditne mape, so zahtevali nepovezani poslanci.

Alenka Bratušek (NP) je v njihovem imenu spomnila, da je država v zadnjih šestih letih za reševanje NLB dala 2,4 milijarde evrov, zato je treba poiskati odgovorne. “A način in cena so za našo stranko sporni,” je poudarila, ob koncu seje pa povedala, da je predstavniki NLB s svojimi argumenti niso prepričali.

Predsednik uprave NLB Janko Medja je povedal, da se urne postavke za tovrstne storitve s popusti gibljejo od okoli 150 do 160 evrov in da so storitve dražje, kot če bi jih izvajali zaposleni. A primerjava je po njegovih navedbah nemogoča, ker takšnih zaposlenih nimajo dovolj, časa za njihovo izobrazbo pa je premalo.

Medja je ponovil vzroke in način izbire zunanjega izvajalca, ki preiskuje 100 primerov, ki so banki prinesli največje izgube. Izpostavil je, da podjetje R.U.R. to pregleduje za NLB, ki predvsem zaradi preobsežnosti gradiv in časovnega pritiska zaradi zastaralnih rokov, saj se je večina nepravilnosti zgodila pred koncem leta 2008, tega sama ne bi zmogla.

Bratuškova je vseeno prepričana, da Kosovo podjetje “ni bilo izbrano naključno”. Janez Janša (SDS) je menil, da “če bi NLB sodelovala s tistimi, ki jih davkoplačevalci plačujemo za odkrivanje kriminala, ne bi plačevali še Kosovega svetovanja”. Janša je včeraj tudi opozoril, da je Kos nekdaj vodil KPK in ni odkril niti ena primera korupcije v bančnem sektorju, danes pa za velike denarje preiskuje sporne bančne posle, ki so povzročili ogromno finančno luknjo, Rok Praprotnik kot njegov sodelavec pri KPK, pa je kot nekdanji četrtorazredni novinar danes šef oddelka za skladnost poslovanja pri NLB.

Kar je po našem mnenju odličen primer delovanja paradržave, ki skrbi za svoje najbolj lojalne kadre, ki so v preteklosti načrtno že ničkolikokrat poskusili politično onemogočiti ravno – Janšo…