Mineva 20. obletnica smrti izraelskega premiera Jicaka Rabina
V Izraelu v teh dneh z različnimi dogodki obeležujejo 20. obletnico smrti izraelskega premiera Jicaka Rabina. Številni Izraelci se ob tem sprašujejo, ali bi s Palestinci danes živeli v miru, če judovski skrajnež 4. novembra 1995 ne bi umoril Rabina, enega od arhitektov mirovnega procesa iz Osla.
Dvajset let po smrti Rabina miru med Izraelci in Palestinci ni na vidiku. Sprti strani že 18 mesecev nista niti poskušali sesti za pogajalsko mizo, poleg tega pa sta se od začetka oktobra znašli v novem krogu nasilja, v katerem je umrlo devet Izraelcev, 67 Palestincev in arabski Izraelec.
Zaradi tega je tudi vzdušje na Rabinovem trgu v Tel Avivu, kjer je bil izraelski voditelj pred 20 leti umorjen, v teh dneh mračno. V soboto zvečer se je sicer v spomin na Rabina na tem trgu zbralo več deset tisoč, po nekaterih ocenah celo 100.000 Izraelcev.
Mediji so zborovanje, ki sicer ob obletnici Rabinove smrti poteka vsako leto, označili za shod obupa ali shod, ki ne vodi nikamor, čeprav se ga je udeležil tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, boter mirovnih dogovorov med Izraelci in Palestinci. Zbrane je Clinton pozval, naj končajo zadnje poglavje zgodbe o Rabinovem prizadevanju za mir.
Rabin, ki je leta 1967 vodil v šestdnevni bližnjevzhodni vojni zmagovite izraelske sile, se je kot premier v 90. letih minulega stoletja odločil za pot miru. Za mirovne sporazume iz Osla je leta 1994 skupaj z domačim političnim rivalom Šimonom Peresom in legendarnim palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir.
Številni Izraelci se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v napetem ozračju, kakršno vlada danes, ob doslej najbolj desno usmerjeni izraelski vladi, katere ministri razglašajo, da je ideja palestinske države mrtva, sprašujejo, kako bi bilo, če Rabin ne bi bil ubit.
Po mnenju glavnega izraelskega pogajalca na pogajanjih, ki so vodila v sporazume iz Osla, Urija Savirja bi, če bi Rabin živel še en premierski mandat, dosegli trajni dogovor s Palestinci in morda mir s Sirijo.
Po Rabinovi smrti je bila izraelska levica poražena na parlamentarnih volitvah, Benjamin Netanjahu pa se je prvič zavihtel na premierski stolček. Po Savirjevih besedah je človek, ki je premier tudi danes, prizadevno delal na tem, da je razbil vse, kar so predvidevali sporazumi iz Osla.
Ti so vzpostavili palestinske oblasti in prinesli omejeno palestinsko samoupravo, cilj procesa, ki so ga začeli, pa je mirovna pogodba na podlagi ustreznih resolucij VS ZN.
Nekateri na izraelski levici za razliko od Savirja dvomijo, da bi bil Rabin sposoben slediti ciljem iz Osla, če bi še živel.
“Če bi Rabin živel, bi bil upokojen, a hiperaktiven devetdesetletnik, kot je Peres,” je v levo usmerjenem časniku Haaretz ocenil kolumnist Anšel Pfefer. “Kljub temu bi bil premier Netanjahu, ki bi še naprej razlagal, zakaj so za vse krivi Palestinci,” je dodal.
Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je objavil Netanjahuju naklonjeni brezplačnik Izrael Hajom, je 76 odstotkov vprašanih Rabina označilo za spoštovanja vrednega voditelja, pogreša ga 55 odstotkov vprašanih. A hkrati je le tretjina vprašanih izrazila podporo sporazumom iz Osla.
Mešane občutke o Rabinu imajo tudi Palestinci, ki se spominjajo, kako je kot obrambni minister med prvo palestinsko vstajo, ki je izbruhnila leta 1987, vojake pozival, naj lomijo kosti izgrednikov. Palestinska javnost ob tem večinoma meni, da sta tako Rabin kot njihovo lastno vodstvo simbol za propad procesa iz Osla. (sta)
Jicak Rabin