Nobelova nagrada za mir tunizijski “super” civilni družbi
Nobelova nagrada za mir je letos pripadla četverici za nacionalni dialog v Tuniziji. Gre za štiri organizacije civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za svoj “odločilen prispevek k izgradnji pluralne demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011”, je sporočil Nobelov odbor v Oslu.
V luči vojne v Siriji, ki ji po štirih letih in pol ni videti konca, gre torej najbolj prestižna Nobelova nagrada tokrat v roke ljudem, zaslužnim za to, da je t. i. arabski pomladi v Tuniziji sledila mirna tranzicija.
Prav v tej severnoafriški državi se je na prehodu iz leta 2010 v 2011 začela arabska pomlad, ki je kasneje vodila v strmoglavljenje več arabskih režimov na severu Afrike in Bližnjem vzhodu, a velikih upov o svobodi ni izpolnila. Tunizija je v bistvu edina država, kjer je revolucija prinesla “demokratično tranzicijo, utemeljeno na močni civilni družbi”.
Kot je še izpostavil odbor, so bili dogodki, ki so sledili strmoglavljenju Zina el Abidina Ben Alija januarja 2011, “edinstveni in izredni” iz več razlogov – med drugim so pokazali, da lahko islamistična in sekularna gibanja sodelujejo in skupaj dosežejo pomembne uspehe ter da lahko civilna družba odigra ključno vlogo pri demokratizaciji države.
Nobelov odbor upa, da bo letošnja nagrada “prispevala k zaščiti demokracije v Tuniziji in bo navdih vsem, ki si prizadevajo za mir in demokracijo na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in drugje po svetu”. “Nagrada je v prvi vrsti mišljena kot vzpodbuda tunizijskemu narodu, ki je kljub velikim izzivom postavil temelje narodnemu bratstvu, za katero odbor upa, da bo služilo kot zgled, ki mu bodo sledile druge države.”
Kot je v obrazložitvi nagrade pojasnil odbor, je t. i. četverica nastala poleti 2013, ko je procesu demokratizacije v Tuniziji po več političnih usmrtitvah in socialnih nemirih grozil propad.
Sestavljajo jo štiri organizacije – Splošni tunizijski sindikat UGTT, Tunizijsko konfederacijo za industrijo, trgovino in obrtništvo UTICA, Tunizijsko društvo za človekove pravice LTDH in Tunizijsko odvetniško zbornico – a kot je v obrazložitvi izrecno izpostavil odbor, prejemajo nagrado skupaj, kot celota in ne posamične organizacije.
Kot je sicer zapisal odbor, je četverica “ponudila alternativo, miren političen proces v času, ko je bila država na robu državljanske vojne. Pripomogla je k temu, da je bila Tunizija sposobna v obdobju le nekaj let vzpostaviti ustavni sistem vladanja, ki zagotavlja temeljne pravice celotni populaciji, ne glede na spol, politično prepričanje ali vero”.
Gre za ključne organizacije civilne družbe v Tuniziji, “ki predstavljajo različne sektorje in vrednote tunizijske družbe: delovne ljudi in njihove pravice, načela vladavine prava in človekove pravice” in uživajo “veliko moralno avtoriteto”.
Odigrale so “vlogo posrednika in gonilne sile za pospeševanje mirnega demokratičnega razvoja” v državi. Uspelo jim je namreč zagnati “miren dialog med državljani, političnimi strankami in oblastmi”, ki je omogočil iskanje na soglasju utemeljenih rešitev in je bistveno prispeval k izvedbi mirnih demokratičnih volitev lani jeseni.
Letos je bilo na seznamu kandidatov za Nobelovo nagrado za mir 273 imen, med njimi 205 posameznikov in 68 organizacij. Najboljše možnosti so v minulih dneh pripisovali nemški kanclerki Angeli Merkel, papežu Frančišku in Visokemu komisariatu ZN za begunce.
Lani sta nagrado prejela borca za pravice otrok, 17-letna Pakistanka Malala Jusafzaj in Indijec Kailashi Satyarthi.
Petčlanski Nobelov odbor je sicer v preteklosti že večkrat presenetil s svojo izbiro, včasih pa je sprožil tudi polemike. Eden takšnih primerov je bil ameriški predsednik Barack Obama, ki je nagrado prejel leta 2009 po le letu dni na položaju. (sta)
Tunizijo je pred časom pretresel teroristični napad v znanem letoviškem mestu…