Heinekenu soglasje varuha konkurence za prevzem Pivovarne Laško

Kot so danes prek spletne strani Ljubljanske borze še sporočili iz Pivovarne Laško, je Heineken odločbo agencije z 2. oktobra prejel danes.

Konzorcij prodajalcev 51,11-odstotnega deleža v Pivovarni Laško, v katerem so Družba za upravljanje terjatev bank, Kapitalska družba, Alpen invest, Abanka, KD Skladi, NKBM, Zavarovalnica Triglav, Banka Koper in Sklad obrtnikov in podjetnikov, je s Heinekenom pogodbo o prodaji podpisal aprila.

Heineken bo za delnico plačal 25,56 evra, skupaj pa bo za omenjeni delež oz. 4.471.054 delnic odštel 114,8 milijona evrov.

Heineken bo moral po zeleni luči regulatorja in nakazilu kupnine objaviti prevzemno ponudbo za še preostali delež Laškega.

V Heinekenu so ob podpisu pogodbe zatrdili, da pivovarn v Laškem in Ljubljani nimajo namena zapirati, ohranili bodo tudi blagovni znamki Zlatorog in Union. Poleg tega so zatrdili, da bodo v Laško prinesli znanje in družbi pomagali pri nadaljnji rasti ter okrepili položaj skupine Laško na domačem trgu in omogočili širitev v regiji.

Kmalu po podpisu pogodbe so člani nadzornega sveta Pivovarne Laško Goran Brankovič, Janez Škrubej, Peter Groznik in Jože Bajuk podali odstopne izjave, ki pa bodo začele učinkovati, ko bo dokončno zaključen prevzem pivovarne s strani Heinekena.

Heineken je za presojo koncentracije sicer zaprosil evropskega varuha konkurence. Evropska komisija v takšnem postopku obvesti pristojne organe za varstvo konkurence v članicah, ki bi sicer odločali v teh primerih, posamezni organi pa potem odločijo, ali bodo to pristojnost prevzeli ali jo prepustili komisiji.

Ker se slovenska AVK s tem ni strinjala, je koncentracijo presojala sama. Heineken je tako sredi julija pri AVK priglasil koncentracijo.

Kot je julija za STA pojasnil direktor AVK Andrej Krašek, morajo o koncentraciji Heinekena in Laškega v EU poleg Slovenije odločati še v Avstriji in na Madžarskem, zunaj EU pa v Srbiji, BiH, Makedoniji in Črni gori.

AVK je presojala o trgu piva, v postopku pa je ocenila tudi tržne deleže in položaj drugih konkurentov. Poleg tega je ugotavljala tudi pripadnost blagovnim znamkam piva, obstoj morebitnih ekskluzivnih pogodb distribucije piva, višino transportnih stroškov, pomen oglaševanja in podobno.

Skupina Pivovarna Laško je sicer v prvih šestih mesecih letos zabeležila nekoliko slabše poslovne rezultate kot v enakem obdobju lani. Prodala je nekaj manj kot 1,26 milijona hektolitrov vseh vrst pijač, kar na letni ravni predstavlja 6,3-odstotni upad, a vseeno 0,8 odstotka nad zastavljenim načrtom.

S tem je skupina, če se šteje zgolj ohranjeno poslovanje, ustvarila 84,3 milijona evrov prihodkov, potem ko so ti v prvih šestih mesecih lani dosegli 85,9 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju letos dosegel 12,1 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 13,8 milijona evrov. Čisti dobiček se je ustavil pri 5,5 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa pri 7,3 milijona evrov.

Pivovarna Laško je sicer v prvem letošnjem polletju v skladu z dogovorom z upniki zaključila dva postopka dezinvestiranja. Prodala je tri četrtine Radenske in pa 100-odstotni delež v Delu. Če se upošteva tako ohranjeno kot ustavljeno poslovanje, so prihodki v polletju dosegli 111,8 milijona evrov, kar je dobrih 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je ustavil pri 18,7 milijona evrov, kar je okoli četrtino manj kot v enakem obdobju lani, ko je bil pri 24,7 milijona evrov. EBIT pa je pri upoštevanju ohranjenega in ustavljenega poslovanja dosegel 12,9 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 16,7 milijona.

Matična družba Pivovarna Laško je ob polletju zabeležila 44,7 milijona evrov prihodkov (lani 45,8 milijona evrov), 4,2 milijona evrov EBIT (lani 5,5 milijona evrov) in 24,5 milijona evrov čistega dobička (lani 642.000 evrov izgube). (sta)