Nemški minister De Maiziere dopušča vračanje beguncev v Slovenijo in na Hrvaško

Minister je v pogovoru pojasnil, da je za registracijo beguncev in obravnavo njihovih prošenj za azil v skladu z dublinskim sistemom, ki velja v EU, načeloma odgovorna tista država članica unije, v katero begunci najprej pridejo.

In to je trenutno največkrat Grčija, kar pomeni, da po dublinskem sistemu načeloma obstaja možnost vračanja prosilcev za azil iz Nemčije v Grčijo. A težava je v tem, da so različna sodišča v preteklosti odločila, da obravnava beguncev v Grčiji ni primerna in da so tam kršene njihove človekove pravice, zato vračanje ljudi tja ni mogoče.

Podobne sodne odločitve so bile sprejete tudi glede Madžarske, je nadaljeval de Maiziere in ob tem dodal, da so pri Hrvaški in Sloveniji razmere drugačne, saj tovrstnih ovir ni. Zato je treba po njegovih besedah dejansko preveriti, ali bi lahko Nemčija povečala vračanje prosilcev za azil v ti dve državi.

Minister je sicer v pogovoru večkrat posvaril, da obstajajo meje, do katerih Nemčija še lahko gre pri sprejemu beguncev, saj jih v državo že nekaj časa prihaja na tisoče vsak dan. Kot je opozoril, je treba zato poiskati druge rešitve na ravni EU.

“Nekje pač obstaja neka faktična meja sprejemnih kapacitet. Že sedaj je precej težko vsem beguncem priskrbeti streho nad glavo. A nam še uspeva,” je dejal in obenem opozoril, da postaja položaj z naraščanjem števila beguncev vse težji – ne le v smislu kapacitet v smislu nastanitve, temveč tudi z vidika kapacitet za obravnavo prošenj za azil in za integracijo prišlekov.

Med drugim je tudi potožil, da so bili begunci v Nemčiji nekje do poletja še hvaležni za sprejem, prijazni do oblasti in ubogljivi – v smislu da so se pustili registrirati, porazdeliti na različne konce države ipd.

“Od nedavnega pa opažamo, da številni begunci na to ne pristajajo več. Ali se sploh nočejo registrirati ali pa le tam, kjer je po njihovem prav in dobro. Ne pustijo se porazdeliti. To pa ne gre.” (sta/ured)