VS ZN na nujni seji zaradi obnovitve spopadov v Ukrajini, Stoltenberg: za zaostrovanje kriva Rusija

Zasedanje VS ZN je zahtevala Litva, potem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko objavil, da je na vzhod Ukrajine prišlo več kot 9000 ruskih vojakov. Zasedanje naj bi se začelo ob 15.30 po srednjeevropskem času, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal litovski diplomat.

Po besedah Porošenka, ki je danes v nagovoru parlamentu predstavil položaj v državi, so separatisti sprožili novo ofenzivo proti ukrajinski vojski. Še posebej hudi boji naj bi potekali pri kraju Marjinka zahodno od Donecka, Porošenko pa je opozoril pred nevarnostjo popolne invazije Rusije vzdolž celotne skupne meje.

Razmere so se po navedbah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sicer nekoliko umirile, so pa v tej organizaciji, ki nadzira izvajanje februarskega dogovora iz Minska, potrdili, da so prorouski separatisti na območju Donecka premaknili težko topništvo. Vrnitev težkega orožja na frontno območje bi bilo po oceni Ovseja močan udarec mirovnemu načrtu iz Minska.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer medtem v Moskvi sicer izjavil, da je mirovni sporazum za vzhod Ukrajine stalno ogrožen zaradi dejavnosti Kijeva. Ta se po njegovih besedah izogiba izpolniti obveznost o vzpostavitvi neposrednih pogovorov s prorouskimi separatisti.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je na drugi strani odgovornost za ponovno eskalacijo nasilja pripisal Rusiji, ki da upornikom dobavlja najbolj moderno orožje.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Oslu ocenil, da je obnovitev spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine dokaz, kako krhko je februarsko premirje. Posebno odgovornost za to po njegovih besedah nosi Rusija, ki da upornikom dobavlja najbolj moderno orožje.

Stoltenberg je sicer med obiskom na Norveškem ocenil, da čeprav ravnanja Rusije postajajo vse bolj agresivna, še vedno ne predstavljajo neposredne grožnje Natu. “Gre pa za vse večjo nepredvidljivost, vse večjo negotovost in vse večjo živčnost,” je dejal generalni sekretar Nata.

“Kar smo videli v zadnjih 24 urah v Ukrajini je opomin, kako krhko je premirje, da še vedno prihaja do kršitev in da je čedalje pomembneje, da se podpre vsa prizadevanja in vse pobude glede prekinitve ognja,” je dejal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zadnjem izbruhu nasilja na vzhodu Ukrajine je bilo od srede ubitih najmanj 26 ljudi, večinoma na strani separatistov, še navaja AFP.

Posebno odgovornost za ta izbruh nasilja pa je Stoltenberg znova pripisal Rusiji: “ker podpira separatiste, jih oskrbuje s težkim orožjem in ker ima tudi svoje redne vojake na vzhodu Ukrajine”. Moskva, ki si je marca lani po podobnem scenariju že priključila ukrajinski polotok Krim, tovrstne obtožbe Zahoda sicer vztrajno zavrača. (sta)