Matjaž Kovačič zanikal očitke o nezakonitem dopisovanju z Janšo, a je poudaril, da je bil na robu nezakonitosti Lahovnik!

Nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič, ki se je te dni v medijih znašel zaradi očitkov o domnevno nezakonitih poslih in dopisovanju s takratnim premierjem Janezom Janšo, je danes zavrnil vse obtožbe. Ob tem je dejal, da nikoli ni zanikal svoje komunikacije s predstavniki vlade, a da nikoli ni komuniciral s predstavniki političnih strank.

“Nisem komuniciral s predstavniki političnih strank, pač pa vedno, ne glede na barvo, s predstavniki vlade, bodisi z ministrom ali s predsednikom vlade. Komunikacija, ki je tekla, je bila o različnih temah,” je na novinarski konferenci v Mariboru dejal Kovačič.

»V prispevkih nacionalne televizije so bila dejstva najmanj popačena, če ne manipulatorna«, je danes  navedbe o dopisovanju z Janezom Janšo komentiral nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Po njegovih besedah je bil še veliko bolj pogosto kot z Janšo v stikih po elektronski pošti z Borutom Pahorjem, ko je bil ta predsednik vlade, vendar tega nihče ne izpostavlja.

Kar se tiče korespondence z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo  Kovačič meni, da se ta korespondenca »podaja selektivno, nepopolno in tendenciozno«, sicer pa se mu zdi obveščanje premiera in pristojnih resorjev o pomembnejših potezah banke povsem običajno. Bolj nenavadno je po njegovem mnenju dejstvo, da so se tovrstni podatki o elektronski komunikaciji, v katere imata vpogled zgolj NPU in tožilstvo, znašli v nekaterih medijih, ki so jih po Kovačičevem mnenju sestavili v manipulativni konstrukt.

»Iz nobene dela dokumentacije ni razviden noben indic, da bi šlo za kakršna koli potencialna kazniva dejanja ali za tovrsten sum,« je dejal Kovačič. “Vsak, ki je pogledal dokumente, lahko jasno vidi, da je bil posel nakupa zemljišča na Hrvaškem sklenjen aprila 2006, elektronsko pošto pa sem poslal avgusta oziroma štiri mesece po sklenjenem poslu,” je dejal Kovačič, ki trdi, da gre za manipulacijo, s katero se želi kriminalizirati in pokazati na neke povezave, ki ne obstajajo.

Kot je povedal, je celotno korespondenco na strežnikih NKBM zasegel Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je skupaj s specializiranim državnim tožilstvom imel do nje edini dostop, zato se mu zdi najmanj čudno, da se je pojavila v medijih. Ob tem je zatrdil, da iz nobenega objavljenega dokumenta ne izhaja, da bi se dogovarjal za kakršenkoli konkreten posel na Hrvaškem.

Tudi iz korespondence o imenovanju uprave je po njegovem razvidno zgolj to, da je predstavniku lastnika predstavil svojo vizijo razvoja, kar je zanj normalno, saj brez tega imenovanje nobene uprave ni mogoče. Ob tem je potrdil, da se je zavzemal za močen finančni steber v Mariboru, ki bi dokupil nekatere banke v Sloveniji in okrepil svojo zavarovalniško dejavnost.

Da je vpliv politike v slovenskem bančnem sistemu konstanten, ne glede na barve, pa je po njegovem jasno vsakemu petletnemu otroku. Ob tem je naštel številne primere, v času njegove prisotnosti v banki, ko je politika dala jasno vedeti kaj pričakuje in zahteva.

Tako sta skupaj s takratnim predsednikom uprave Jožefom Glogovškom morala že leta 1997 na nujen zagovor na vlado, kjer so nanju vršili pritiske po odstopu in grozili z združitvijo z NLB, če bodo banko še naprej vodili suvereno. Leto pozneje je prišlo do pritiskov zaradi odkupa deleža Dolenjske banke, nekaj let pozneje so jim onemogočili nakup beograjske komercialne banke. Težave so imeli tudi pri prevzemanju Poštne banke Slovenije.

Februarja 2008 je uprava NKBM finančnemu ministru poslala popoln predlog za izvedbo dokapitalizacije, s katero bi do konca poletja, torej tik pred začetkom finančne krize, zbrali do 500 milijonov evrov svežega kapitala. S takim korakom NKBM po njegovih besedah nikoli ne bi potrebovala davkoplačevalske pomoči, a politika tudi tega ni podprla.

“Od decembra 2008 smo novi vladi neprestano poudarjali potrebo po dokapitalizaciji in možnosti za njeno izvedbo brez državne pomoči, o čemer sem takrat pisal tudi premierju Borutu Pahorju. V pismu sem spraševal, če takšno obnašanje države pomeni načrte za ponovno nacionalizacijo banke z davkoplačevalskim denarjem. Takrat se mi je to zdela znanstvena fantastika, danes je dejstvo,” je dejal Kovačič.

Nekdanji prvi mož NKBM je kot zanimiv omenil tudi sestanek pri gospodarskem ministru 6. aprila 2009 (takrat je bil minister Matej Lahovnik), ko je slednji od njih zahteval, da odpokličejo kredite Infond Holdingu, čeprav ti sploh niso zapadli, ker da je potrebno Mercator pripeljati nazaj pod okrilje države. Potem ko so mu jasno povedali, da bi to bilo nezakonito, je čez mesec in pol prišlo do dopolnitve zakona o jamstveni shemi, ki je prepovedala podaljševanje kreditov “tajkunom”.

“To je bila prva kocka v kopanju slovenske bančne luknje,” je dejal Kovačič, ki je prepričan, da takšnega načina sanacije banke, kot se je zgodil leta 2013, ne bi smel podpisati noben predsednik uprave.

Kovačič je še dejal, da bo s predstavljenimi stališči zelo poslabšal svoj položaj in si otežil življenje, a da v 21. stoletju lahko ljudje sami presodijo resničnost posameznih navedb in jasnost zaključkov. Sam ob manipulacijah ne more biti tiho in ne želi, da se ga vpleta v potrebe dnevne politike.

Odziv SDS: »Maile naj komentirajo tisti, ki so jih pisali, seveda če gre za verodostojne dokumente. V času, ko je bil Janez Janša predsednik vlade, je prejel tedensko več tisoč elektronskih sporočil in niti 10 odstotkov jih ob vseh drugih obveznostih ni uspel sam prebrati. Po desetih letih lahko vsak trdi, da mu je pisal in tega ne more niti potrditi niti zanikati. Zagotovo pa ni nikomur preko njih ali kako drugače naročal karkoli nezakonitega,« so iz SDS komentirali poročanje o dopisovanju med Janšo in Kovačičem. Ti dokumenti so po navedbah SDS skupaj zlepljeni maili iz različnih zadev, poročanje o tem pa manipulativno.

»Edino naročilo NKBM s strani predsednika vlade in ministra za finance v mandatu 2004-2008 se je nanašalo na projekt otvoritve podružnice oziroma hčerinskega podjetja te banke v Republiki Hrvaški. S tem je slovenska vlada želela testirati pripravljenost hrvaških oblasti na spoštovanje evropskih standardov pred slovenskim soglasjem k poglavju o prostem pretoku kapitala v pristopnem procesu RH v EU. Kot je splošno znano, je Nacionalna banka RH zaradi problema z varčevalci podružnice LB Zagreb vse od leta 1994 preprečevala delovanje NLB in NKBM na Hrvaškem. S temi dejstvi ter kontakti med vlado in vodstvom NKBM v zvezi z njimi so preiskovalni organi seznanjeni. Trditve o naročilih predsednika vlade za delovanje banke mimo nadzornih institucij so popolnoma izmišljene. Takratni predsednik vlade prav tako ni prejel nobene informacije o tem, da naj bi proti njemu potekala kaka sodna preiskava na to temo,« so še dodali. (sta/ured)

Matjaž Kovačič (desno) je zanikal očitke o nezakonitem dopisovanju z Janezom Janšo.