Vlagatelji v vzajemne sklade si manejo roke
Začetek leta 2015 je bil za vlagatelje v vzajemne sklade izjemen. Prav vse skupine skladov se namreč lahko pohvalijo z donosi, tudi nad osmimi odstotki. Vsi tipi vzajemnih skladov so beležili rast novih vplačil in števila vlagateljev ter konec januarja upravljali z 2,3 milijarde evrov premoženja, kar je največ po maju 2008.
Denarni tok je bil januarja pozitiven: skupaj so vlagatelji v sklade slovenskih družb za upravljanje vplačali za 10,2 milijona evrov več, kot pa so jih upravljavci izplačali, ugotavljajo analitiki pri portalu vzajemci.com. Največ novih sredstev so privabili obvezniški skladi.
Skladi slovenskih družb za upravljanje so bili januarja bolj donosni od skladov tujih družb za upravljanje. V povprečju so namreč pridobili 4,82 odstotka, medtem ko je bila pri tujih skladih donosnost 4,20-odstotna. Prednost domačih skladov pred tujimi se nadaljuje tudi februarja.
Najvišjo rast so januarja beležili skladi, ki vlagajo v podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oz. trgovanjem z žlahtnimi kovinami. Najdonosnejša sta bila sklada PI Gold Stock in Alta Gold, ki sta vrednost premoženja v upravljanju oplemenitila za po več kot 20 odstotkov.
Dobro so se januarja odrezali tudi skladi, ki vlagajo v razvijajoče se azijske države, predvsem v Indijo. Z rastjo pa se ne morejo pohvaliti skladi, ki vlagajo v delnice držav Južne Amerike ter ZDA.
Pozitivno so mesec končali tudi obvezniški skladi, največjo donosnost pa so imeli tisti, ki vlagajo v državne obveznice držav v razvoju. Najdonosnejši je bil sklad Triglav EM Bond, ki je januarja ustvaril 7,04-odstotno donosnost.
Med posameznimi panogami so se za najbolj donosne v prvem letošnjem mesecu izkazale panoge osnovnih potrošnih dobrin, zdravstva, nepremičnin ter surovin in materialov.
Povprečni vlagatelj je imel januarja v skladih 5108 evrov prihrankov, kar je 17 odstotkov več kot pred letom dni. (sta)
(fotografija je simbolična)