Radarji na sodišču. Kangler ne priznava krivde, v zadevi “stanovanjski sklad” pa je opozoril na spornost sodnika Žirovnika in tožilca Marčiča!

Predobravnavni narok v zadevi radarji tudi danes še ni bil zaključen, saj se o krivdi še ni izrekel eden od četverice obtoženih, direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjan Ferk, Kangler pa je skupaj s svojim odvetnikom Markom Bošnjakom zahteval izločitev dela dokazov, ki jih je policija med drugim prejela od soobtoženega vodje mariborskega občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta.

Medtem ko sta Eisenhut, ki je bil tudi član komisije za izvedbo javnega razpisa za prenovo semaforskega sistema v Mariboru, in Tomaž Vrčko iz podjetja Iskra Sistemi pred mariborskim okrajnim sodiščem krivdo v zameno za ponujeno trimesečno pogojno kazen zanikala že januarja, Ferka predobravnavni narok čaka v ponedeljek.

Tožilstvo Kanglerja bremeni zlorabe položaja, ker naj bi bil javni razpis za prenovo semaforjev v Mariboru prirejen tako, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana družba Iskra Sistemi. Z njo je občina kljub sprva načrtovanemu pet milijonov evrov vrednemu projektu podpisala okoli 30 milijonov evrov vredno pogodbo, ki je po navedbah tožilstva vsebovala tudi prekrškovni sistem, ki v razpisu ni bil predviden.

Še pred omenjenim narokom pa se je na istem sodišču začela glavna obravnava zoper Kanglerja, kjer ga tožilstvo bremeni dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja. Nekdanji župan naj bi jeseni 2009 posredoval pri direktorici stanovanjskega sklada Tanji Vindiš Furman, ki je v omenjenem postopku soobtožena, da je ta objavila razpis za prosto delovno mesto na stanovanjskem skladu z zelo kratkim rokom prijave in nato zaposlila njegovo podžupanjo Astrid Bah. Prav tako naj bi uredila, da je sklad Bahovi povrnil stroške šolanja.

Ob tem naj bi pri Vindiš Furmanovi istega leta posredoval tudi za to, da je sklad objavil namero za nakup bivalnih enot, katere pogoje je lahko izpolnilo samo podjetje Vamar. S tem podjetjem je novembra 2010 tudi podpisala pogodbo za nakup enot za 1,3 milijona evrov.

Vendar pa se Kangler danes sploh še ni zagovarjal, saj sta z njegovim zagovornikom več kot tri ure navajala argumente o tem, zakaj je iz spisa potrebno izločiti prisluhe. Sodišče je njuno zahtevo že zavrnilo na že leta 2013 zaključenem predobravnavnem naroku, a sta tokrat trdila, da pri zahtevi vztrajata zaradi novih dejstev.

Sklicevala sta se na nekatere odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, v ospredju pa je bilo dokazovanje dejstva, da bi se moral preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je podpisal odredbe za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov izločiti iz odločanja zaradi preteklih sporov s Kanglerjem, ko je bil ta še član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, Žirovnik pa uslužbenec Sove.

Med argumenti za svoje trditve sta predložila izjavo nekdanjih poslancev in članov iste komisije Jožefa Jerovška in Rudolfa Mogeta, v kateri je med drugim izražen tudi njun dvom o tem, da je Žirovnik lahko kot preiskovalni sodnik odločal nepristransko.

Ob tem je po Kanglerjevih besedah parlamentarna komisija lani izdala poročilo, ki v konkretni zadevi ugotavlja kršite ustave in zakona, saj bi policija prisluhe že davno morala v celoti predati tožilstvu, namesto tega pa naj bi jih po njegovem mnenju skupaj z nedavno razrešenim tožilcem Borisom Marčičem zlorabljala za obračunavanja z njim in tistimi, ki so se ujeli v prisluhe. (sta/ured)

Tudi bivši mariborski župan Franc Kangler je očitno žrtev slovenskega “pravosodja”, ker ni “naš”.