Arbitražno sodišče: v letu 2015 bo jasno, ali slovensko morje sega do mednarodnih voda
V novem letu naj bi bil končno znan potek meje med Slovenijo in Hrvaško. Določilo ga bo arbitražno sodišče, po pričakovanjih že v prvi polovici leta. S tem naj bi bilo vendarle zaprto vprašanje, ki je odnose med državama obremenjevalo od osamosvojitve.
V letu 2014 je arbitražni proces, ki se je začel leta 2009 s sklenitvijo arbitražnega sporazuma, prišel do točke, ko se čaka le še na odločitev petih arbitrov. V skladu z arbitražnim sporazumom naj bi jo sprejeli brez odlašanja in brez ločenih mnenj.
Lani sta Slovenija in Hrvaška opravili zahtevno ustno obravnavo pred arbitri. Potekala je od 2. do 13. junija v Haagu na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča. V skladu z arbitražnim sporazumom je bila zaupne narave, čeprav si je Slovenija prizadevala, da bi bila javna.
A s tem predlogom zaradi nestrinjanja Zagreba ni uspela. Je pa uspela s predlogom o tretjem krogu pisne faze postopka za razjasnitev še nekaterih dejstev, ki so bila uporabljena v drugem pisnem krogu, ko sta morali državi odgovoriti na prvotna stališča in zahtevke.
Slovenska (so)agentka v arbitraži Simona Drenik je za STA kot pomemben dosežek izpostavila, da je sodišče po koncu ustne faze objavilo tudi vsebinski povzetek obravnave, čeprav še med samo obravnavo med državama ni bilo soglasja o tem (http://www.pca-cpa.org/shownews.asp?nws_id=427&pag_id=1261&ac=view).
Sodišče je pripravilo tudi uraden transkript celotne ustne obravnave, ki sta ga državi uskladili julija. Po besedah Drenikove obsega okoli 1150 strani. “Vsaka stran je imela na voljo 18 ur zagovora in oboji smo ta čas izkoristili praktično v celoti.” Transkript sicer ostaja zaupen, a bi se državi morda lahko dogovorili za njegovo objavo skupaj z razsodbo. Konkretnih pogovorov v tej smeri sicer še ni bilo, je pojasnila Drenikova.
Po koncu ustne obravnave se je aktivna udeležba obeh držav zaključila. Drugih stikov razen s sekretariatom sodišča ni bilo, je povedala. “Razen tega, da je Slovenija sodišče obvestila o incidentih v Piranskem zalivu v začetku jeseni in se zavzela za spoštovanje statusa quo, kakršen je bil 25. junija 1991 in kot se je spoštoval še do pred kratkim,” je dodala.
Kdaj bo sodba objavljena, je po besedah Drenikove nemogoče napovedati. Po pričakovanjih naj bi to zgodilo v “prvi polovici leta 2015”, kar sicer lahko pomeni tudi julija. Običajno je, da sta stranki nekaj dni prej obveščeni vsaj o datumu objave, ni pa nujno, da sta obveščeni tudi o vsebini razsodbe, poudarja slovenska agentka.
Glavni interes Slovenije je sicer, da arbitražno sodišče določi, kje je stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Drenikova je prepričana, da to pomeni “teritorialni oziroma geografski stik”, saj bi morebitna določitev zgolj režima “neškodljivega ali tranzitnega prehoda” pomenila, da sodišče ni izpolnilo naloge, ki mu jo nalaga arbitražni sporazum. To je Slovenija dala sodišču večkrat jasno vedeti.
Hrvaška temu nasprotuje in je na ustni obravnavi zatrjevala, da beseda “junction” iz arbitražnega sporazuma ne pomeni, da ima Slovenija “teritorialni stik” z odprtim morjem, ampak le “morski dostop, komunikacijo”.
Poseben zalogaj za arbitre bo določitev poteka okoli 670 kilometrov dolge meje na kopnem, pri čemer Drenikova pričakuje podrobno opredelitev, da bi bilo čim manj možnosti za nesoglasja in dodatne interpretacije.
Če bodo opredelitve meje ohlapnejše, se morda lahko še zaprosi sodišče za dodatna pojasnila, vendar bo načeloma njegovo delo z objavo razsodbe končano. Če bo prišlo med Slovenijo in Hrvaško do novih nesoglasij glede interpretacije, jih bo treba reševati dvostransko ali morda spet sodno.
“Prav zato arbitražni sporazum določa, da naj bi razsodba predstavljala dokončno rešitev spora o meji in jaz to razumem kot napotilo sodišču, da mora dovolj natančno določiti mejo, ne samo na morju, ampak tudi na kopnem,” je povedala Drenikova.
Po razsodbi bosta imeli državi v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da “ukreneta vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če je to potrebno”. Kot pojasnjuje Drenikova, “gre predvsem zato, da se v naslednjih šestih mesecih na državnem ozemlju, kot ga določi arbitražno sodišče, potem izvaja polno pristojnost”, ne pa nujno za popolno uskladitev vseh aktov, posebej evidenc.
Določene priprave na to že potekajo, “zlasti v smeri identifikacije in seznanitve relevantnih organov, ki bodo v to vključeni”. “Vedeti moramo, da so zakoni lahko s področja različnih ministrstev. Na eni strani imamo zakonodajno raven, na drugi podzakonsko raven, na tretji pa še evidence oz. njihovo uskladitev.”
Ker evidence ne v Sloveniji ne na Hrvaškem niso enotne, bo to verjetno trajalo precej dlje kot pol leta. Ustanoviti bo treba tudi dvostransko demarkacijsko komisijo, ki se bo potem v naslednjih letih ukvarjala s tehničnimi vidiki demarkacije mejne črte na kopnem, torej označevanjem mejnikov. To bi lahko trajalo tudi do deset let, še opozarja Drenikova. (sta)
Piranski zaliv iz hrvaške strani.
Piranski zaliv je od nekdaj pripadal Sloveniji, a so ga komiji po letu ’91 dobesedno podarili Hrvatom. So računali na to, da bomo kdaj spet skupaj v jugi.
Naj končno rešijo to vprašanje, da potem lahko gremo dalje s pomembnimi razvojnimi vprašanji, ne pa s tem brezplodnim jajčkanjem okoli meje.
zvonka pravi:
01. 01. 2015 at 18:22
Naj končno rešijo to vprašanje, da potem lahko gremo dalje s pomembnimi razvojnimi vprašanji, ne pa s tem brezplodnim jajčkanjem okoli meje.
——————————————————-
Kaj vas je pa doslej oviralo, da se niste mogli ukvarjati s “pomembnimi razvojnimi vprašanji”?
Cenena demagogija, kot da slutiš. da ste Piranski zaliv in prost dostop do odprtega morja že zakartali.
Denis, motiš se, komiji so Piranski zaliv prodali že davno, davno prej. Kardelj ga je prodal za svojo osebno promocijo pri Titu skupaj s polovico Istre.
Bomo videli če bo segalo, saj nam sedaj to osporavajo. Po običajih te komisije to delijo na pol, ker se jim to zdi najbolj logično. Bilo bi fer od njih, da nam dajo dostop do mednarodnih voda.
Živela Hrvatska!
Želim vse najboljše naši državi!Če pa bo rezultat drugačen,bosta odgovornost prevzela Erjavec in Pahor?
denis pravi:
01. 01. 2015 at 18:21
Piranski zaliv je od nekdaj pripadal Sloveniji, a so ga komiji po letu ’91 dobesedno podarili Hrvatom. So računali na to, da bomo kdaj spet skupaj v jugi.
—————————————–
KAJ SO GA KOMIJI PODARILI AL GA JE JANŠA PODARIL Z BAVČARJEM ?
Saj ni čudno da ste taki de geni dokler ne veste kdo je in kdaj se umaknil in podaril ozemlje Hrvatom.
Samo eden je bil, pred letom in pol, ki je napovedoval, da smo Pianski zaliv izgubili! In samo eden je bil, ki se je tedaj iz te trditve norceval in osirjal s norimi komentarji-Mefisto!
Danes, po novem je spet pameten in ima drugacno mnenje. Ta spaka od cloveka mi gre na bruhanje,
Slovenija več nikoli ne bo videla celotnega Piranskega zaliva, kar je seveda prava nacionalna katastrofa. Rečemo pa lahko le hvala Kučan, Peterle in še kdo.
bralec pravi:
01. 01. 2015 at 22:50
Samo eden je bil, pred letom in pol, ki je napovedoval, da smo Pianski zaliv izgubili! In samo eden je bil, ki se je tedaj iz te trditve norceval in osirjal s norimi komentarji-Mefisto!
Danes, po novem je spet pameten in ima drugacno mnenje. Ta spaka od cloveka mi gre na bruhanje,
————————————————————-
Na bruhanje ti gre praviš, torej si preko novega leta mučil želodec s staro in pokvarjeno hrano.
Spominjam se te, ko si se še podpisoval kot bralka.
Se spomniš čudovitega dne, ko je hrvaška premierka peljala Pahorja lulat?
Jugonostalgiki se boste lahko že pri Kopru kopali v hrvaškem morju.
Namišljeno protiameriško razpoloženje v Sloveniji, je pripisati Hrvaški ravno zaradi te arbitraže.
Bralec, ki vodiš po udbovskih mairah dosje za Mefsta, mar be bi raje objavil kak Mefistov iskriv komentar iz tistega časa, ko je Pahor poklanjal Piranski zaliv Hrvatom, kot pa da po svoje reproduciraš misli modrega Mefista, ki jih niti ne razumeš..
Predno kdorkoli obtoži nekakšne jugo komije za potek meje v zalivu, bi samo opomnil, da jugo komijem, potek meje med Slovenci in Hrvati ni bil nikoli vreden predmet prerekanj.
Mefisto, s teboj polemiziati je nesmisel, kot je nesmisel uciti tepca.
Ti nikoli nisi napisal tehtnega komentarja.
Vse kar znas je Mefistovsko zavajanje, prepiranje in mazanje.
Tvojega dosjeja ne vodim, ker ne zbiram odpadkov.
Kar pa se tice podpisovanja, ne sodi mene po sebi. Ce ti brezsramno goljufas, drugi tega ne pocnemo.
Sicer pa se mi skidaj z poti, smrdis,
Sicer pa se mi zdi najbolj realen komentar komentatorja Petrovca, da je Slovenija blizje razdelitvi na tri vplivna podrocja, A, I, CRO, kot pa da bi dobila Piranski zaliv. Skoda, pa tako smo verovali.
Enetoi, pa menda ne boš rekel, da Kardelj ni bil jugokomij.
bralec pravi:
02. 01. 2015 at 13:31
Mefisto, s teboj polemiziati je nesmisel, kot je nesmisel uciti tepca.
Ti nikoli nisi napisal tehtnega komentarja.
Vse kar znas je Mefistovsko zavajanje, prepiranje in mazanje.
Tvojega dosjeja ne vodim, ker ne zbiram odpadkov.
Kar pa se tice podpisovanja, ne sodi mene po sebi. Ce ti brezsramno goljufas, drugi tega ne pocnemo.
Sicer pa se mi skidaj z poti, smrdis,
———————————————————————————————-
Oprosti bralec-ka, šele zdaj si mi povedal, da si tudi Petrovc.
Moram pozorno spremljati, pod katerimi in kakšnimi nicki boš v novem letu onesnaževal politično in kulturno okolje.
Začel si tako, kot da tvoj najljubši blog nima novih pravil za komentirane.
Sicer ste pa rdeči uničili vse in tako zapravili tudi Piranski zaliv ter dostop do odprtega morja.
Naj mi Mefisto razsvetli en sam zabeležen primer, da se je jugokomi Kardely, za življenja, kjerkoli kadarkoli prerekal s komerkoli iz hrvaške o poteku provizorične meje v Piranskem zalivu.
Enetoi, Mefisto te mora razočarati.
Zaradi meje se Kardelj res ni nikoli prepiral s Hrvati.
Ne Kardelj in ne drugi vodilni komuinisti se niso prepirali zastran meje niti z drugimi mejaši.
Brez slabe vesti so prepustili zamejsko Primorsko Italijanom, Koroško pa Avstrijcem.
Pa bi bili malenkostni pri Hrvaški, daj no!
Reka, Trst, Gorica, naša je pravica, je bila samo slepilna parola za butaste Slovence.
Mefisto ne more razočarati enetoia, kajti enetoi sem pravi, srčni in ponosni Slovenec. Reka, Trst, Gorica, naša je pravica, stoji še dandanes. Kdo so Italijani in kdo so Avstrijci? Slovenec imenuje Klagenfurt – Celovec. To Slovenca je pravica!
Ce ti bo lazje, pac misli in pisi, da sem, kdorkoli.
Toda v ponedeljek, 5.1.2015, se zate zacne konec.
Kajti tedaj zacnemo delati in cistiti Politikis in ti bos prvi odletel, razumes!
@Mefln pravi :
Brez slabe vesti so prepustili zamejsko Primorsko Italijanom, Koroško pa Avstrijcem.
___
Kako so to naredl ?
Tist brez slabe vesti, ne bo dovolj za vašo verodostojnost, ki jo imate že nekje pri tleh.
Če rdeči ne bodo mogli razdeliti med sosede cele Slovenije, bodo pa z juga poklicali še več janičarjev, da slovenija ne bo več slovenska, temveč del otomanskega cesarstva.
enetoi, če bi komi Kardelj ne prepustil pol Istre, najmanj pa do reke Mirne
Hrvatom, danes ne bi debatirali komu pripada Piranski zaliv. Je pa škoda debate s kalibri tvojega formata, ker nimate inteligence za piškav oreh.
Sploh ti ne bom repliciral, ker se ne želim spustiti na tvoj nivo.
Zapriseženi levičar benti nad nečim, kar v mojem pisanju nima osnove in v isti sapi mi replicira, da mi ne replicira. Sam bom bolj ekspliciten. V želji, da se ne najdem v družbi s tabo na istem nivoju, te prosim, da mi na ta post ne repliciraš.
Komi Kardely je tam nekje, leta 1964, rešen balasta njemu baje neprijetnega hrvaškega komija Hebranga, spesnil novo ustavo, v kateri je bilo govora o samoodločbi. Bakarić, tihi simpatizer NDH, sicer zviti novi “prvi” komi hrvaške, po letih blizu Kardelyju, malce preko Abrahama, je ob prijetni vožnji v luksuznem Mercedesu na poti iz Lublane proti Pulju, sproščeno čebljal. V bližini reke Dragonje omeni previdno Kardelyju, kako si zamišlja potek meje med republikama. “Poglej Edo, tukaj se reka Mirna izliva v Jadran. Kaj misliš, bi bila to primerna mejna reka med republikama?”
Kardely, ki očitno ni bil zemljepisno podkovan, da bi vizualno ocenil tovariško nakano, saj na uč ni ločil Novigrada od Pirana, je odlepil panoramski pogled in ob srečanju z Bakarićevim mojstrsko odigranim, neprizadetim, a vprašujočim pogledom, brez ugovora rahlo prikimal. Vlado je seveda kot slepilni manever, v hipu začel žvrgoleti vižo, ki z mejo ni imela več zveze.
Bakarić je ob prvi ugodni priložnosti, seznanil Starega, da se Kardely strinja z mejo na Dragonji. Ker medrepubliške meje takrat niso imele arbitrarnega temelja, Stari ni posumil v lapsus. Komi Kardely je pozneje prevaro dojel, ker je Maček nekaj v tej smeri nergal. Poti nazaj ni bilo. Ni si upal pred obličje Starega izprositi korekcije, saj bi v njegovih očeh izpadel naiven. Tvegal bi porog na rovaš njemu podrejenega. Bakarić bi se verjetno z lahkoto izvlekel iz domnevne godlje.
Kardely si je pozneje podzavestno prizadeval na nek način, popraviti napako z amandmaji 1967, 1971 in pozneje, novo ustavo 1974, ki je tlakovala pot legalni odcepitvi…
Zgodba je izmišljena.
zapriseženi levičar pravi:
03. 01. 2015 at 14:24
enetoi, če bi komi Kardelj ne prepustil pol Istre, najmanj pa do reke Mirne
Hrvatom,
___
Kako in kdaj je to naredu ?
Kakšen vir ?
Ako kaže drug Kardelju, radičemo i u nedelju.
😉