Kot bi rekel: »LENT!«

Piše: Aljoša Dragaš, publicist

»Zakaj v Mariboru propadejo še protesti?!«, so se razočarano spraševali na še eni od »nikogaršnjih« vstaj! »Morda pa zato, ker protestniki to sploh niso!«, je glasil odgovor.

Petkov- bedno, mariborsko zrežiran- protest, PR nateg, ki nam jih vsake toliko servira vstajniška oblast, bi v pozabo skorajda potisnil ključno vprašanje, čemu je nekaj sto protestnikov razdeljenih v dva tabora?!

Odgovor je enostaven, a ga nihče- do dneva današnjega, ko se s pepelom posipa Večer-ni hotel obelodaniti ali javnosti raztolmačiti! Nič čudnega- dominantni mediji vedno znova preslišijo tezo, da je vstajništvo projekt rdeče buržoazije in vseh veja njenega »razkošja«, med katere sodi tudi mariborska. Ta svoje perverzne mahinacije izvaja preko treh klanov, porogljivo imenovanih »športura«, »koltura« in »rožmarinski«! Gre za prave koncentrate prikoritnikov: pristni mariborski »know- how« prirejanja luknjave zakonodaje sebi v prid; poljubni podpohorski »brainstorm«, ki v javnosti odmeva kot »brainwash«, družbeni efekt pa je tisto, kar ostane, če besednim zvezam odvzameš možgane, ki jih tudi sicer v vsakokratnem manevru ni ravno viška! »Storm«, kakopak, za seboj pušča edinole »disaster« (razdejanje)!

“Dnevnopolitično bi razložili, kako je Fištravec z rešitvijo Pohorja na volitvah zadovoljil Kanglerjeve volivce, je pa moral posledično, ko mu je zmanjkalo denarja za vse ostalo, razočarati svoje.”, glasi Večerov »Bob dneva«, misel vodnica žurnalista Marka Radmilovića.

Nimate slike?! Nič hudega- besede nekega spletnega komentatorja ob začetku predvolilnega boja bodo zadostovale: »Dobrodošli v najdražjo volilno kampanjo vseh časov! Podpis: AF!« Dodajte še »slavno« anonimko, ki razgalja vso plitkost uzurpacije protestov: »Primarni cilj je zagotoviti še en županski mandat Andreja Fištravca!« A POZOR: Golobičevi jurišniki iz Mariboru bližnjega Miklavža kot GLAVNI CILJ nikjer ne omenjajo vizije, razvoj, ipd. Ne, glavni cilj je PONOVNO USTOLIČENJE VSTAJNIŠKEGA ŽUPANA, ki tako mimogrede javnosti sporoči še, da RAČUNA NA NAJMANJ DVA MANDATA! Če je prvi cilj uspel; bo z drugim težje!

Od tu naprej je vse otročje lahko: sledite napuhu in objavam občinske PR službe!

Prvi tempirano eksplodira tik pred volitvami, z »zmagoslavnim«: »Rešili smo ŠC Pohorje!« Ponovno pozor: NE »ZIMSKO TURISTIČNO SEZONO«, ne storitveno dejavnost kot tako!

Rešili so »ŠC Pohorje«! Z nekaj mio EUR proračunskega denarja! To je, kar se tiče »športure«!

»Gremo naprej!« Miklavž(evo) nenehno nabija slogan, vzet iz filma, v katerem Dragan Nikolič- popularni »Prle« iz neke druge serije- premaguje viharje! Gremo, torej!

V varnem zavetju »turbulentnega obdobja« je znani mariborski podjetnik, lastnik restavracije »Rožmarin«, menda fištravist, kupil spomeniško zaščiteni Žički dvorec na Lentu! Frapantno: dodatni pogoji, ki so blokirali prejšnje interesente, izginejo in- uganili ste (!) – Saša Arsenović je bil tokrat edini! Prodano- kupljeno! To je, kar se tiče drugega klana! »Rožmarinskega«!

Ostane »koltura«; največji, a hkrati najmanjši problem! Največje število prikoritnikov z najmanjšim vplivom: »sitne ribe«! »Zavod- društvo- javni zavod- neprofitna organizacija- sok mesta!« krogotok v vrednosti minimalne plače, v katerem se v Mariboru kar nekaj desetletij vrtijo »iste face«; vsi tisti samo-še-diplomo-napišem »človekoljubi«, ki čudežno vedno kandidirajo za enaka sredstva in jih na enakih razpisih na enak način tudi dobijo!

Ni treba biti cinik, da bi zapisal, da zato, ker jih nekdo dobro plačuje, da po potrebi (za)igrajo civilno družbo/ iniciativo.

Frapantno, ponovno: na čelu slednjih se- malodane pod parolo francoske buržoazne revolucije- znajde nihče drug kot rdeči baron iz Narodnega doma. Isti, v katerega obdravskem plastičnem šotorišču se- ob zaključku menda največjega festivala v tem ( katerem že?!) delu Evrope- TRADICIONALNO OBMETAVAJO S TORTO; priboljškom, tako značilnim za slapstick komedije, ki z roko v roko hodijo z veliko gospodarsko krizo!

Nič čudnega- njegov odhod zahtevajo mnogi, na njegovem hrbtu se lomi teža predvidene občinske koalicije! Karnevalizacija kulture- »koltura«, torej- je samo dodatno breme nekdaj nedotakljivega, katerega medijski vazali so sprotno v kali zatrli še tisto malo kritik!

Pa so si najbrž rekli štabniki, ki so vmes funkcionarji postali in katerih oblast je navsezadnje posledica vseh MB priložnostnih Rukavin: »Zaigrajmo vstajo! Mini- manever, ki naj prikrije motne posle, pomanjkanje rešitev, mestno turobnost, kitajske »investitorje«; predbožični čas je, naj bo pestro, NAJ DOGAJA!« In so vstajniškega- to tragikomično, usmiljenja vredno marioneto, to oblastniško slepo ulico- poslali na le še eno potovanje več, za spremembo po Rusiji in Češki, tistega, na čigar »rajskih   vrtovih« so še poleti veselo pozirali, pa najbrž opremili z istim ozvočenjem, s katerim je konec leta 2012 on opremil njih, ko je zaigral vlogo prej omenjenega Prleta v nadaljevanki »Povratek odpisanih!«; a samo epizodno, huh!

Ni kaj; rdeči kolturniški baron je te dni- v jeziku pristne mariborščine-  »jebena stranka«!

Na lastni koži je doživel pomen besedne zveze »bumerang efekt«, teh 10 dni časa, da s prijateljsko pomočjo dominantnih medijev svoje zahteve predstavi kot (zahteve) širše javnosti, pa se že na prvi pogled zdi prekleto malo! Da je početje tvegano, je dokazalo ravno Večerovo posipanje s pepelom: predvolilno BRANDiranje Pohorja v senci lastnega se ni izšlo; raje bi gledali višinske napovedi evropskih meteoroloških centrov. Koncertov ni, ognjemetov tudi ne, 50 EUR izredne socialne pomoči pa je pošlo kot bi rekel: »LENT!«

Kaj nas je torej naučila apokaliptična farsa?!

Da se elit(ic)e ob pomanjkanju znanja, izkušenj in vizije zatekajo k stanju permanentnega konflikta! Ne verjamete?! Preberite »Vojno stanje!« Jamesa Risena, urednika notranjepolitične redakcije znamenitega, vele-vplivnega New York Timesa!

Še bolje- naučila nas je, da se raja lahko pretvarja, da je elita, ne more pa se elitica, da je elita, še manj pa, da je raja! Ne verjamete?! Poglejte woodyallenovsko »Otožno Jasmino!«, z izvrstno Cate Blanchette v glavni vlogi!

V najslabšem primeru ostane Miklavž(evem)u še tretji, njim najljubši oblastni prijem, imenovan »Po uporabi- zavrzi!« Ne verjamete?! Vprašajte nas, protestnike!