V Bruslju krizni sestanek o Južnem toku
Evropska komisija bo danes v Bruslju gostila sestanek o plinovodu Južni tok, ki se ga bo udeležilo osem članic EU, tudi Slovenija. Namen je uskladiti odziv na rusko napoved ustavitve projekta, preučiti trenutno stanje in premisliti o nadaljnjih korakih. Slovenijo bo zastopal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v začetku meseca presenetil z napovedjo, da bo Rusija ustavila sporen projekt plinovoda Južni tok, ki jo je utemeljil s prekinitvijo gradnje plinovoda v Bolgariji pod pritiskom Evropske komisije.
Dvostranski sporazumi o Južnem toku, ki so jih nekatere članice unije, med njimi Slovenija, sklenile z Rusijo, po oceni komisije niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo.
Komisija opozarja na tri kršitve: nespoštovanje načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina, dostopa tretjih strank do plinovoda ter pravil o določanju dajatev za uporabo plinovoda.
Proti Bolgariji je komisija julija sprožila tudi postopek zaradi neustreznega procesa javnega naročanja. Bolgarija je nato ustavila gradnjo plinovoda, dokler komisija in Rusija ne razčistita pravnih vprašanj.
Članice, ki so z Rusijo sklenile sporazume o Južnem toku, so namreč komisijo pooblastile za pogajanja z Rusijo o uskladitvi sporazumov s pravnim redom unije, vzpostavljena je bila tudi posebna delovna skupina.
A delovanje te skupine so zamrznili, potem ko je Rusija sprožila postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), v katerem postavlja pod vprašaj skladnost evropske zakonodaje s pravili WTO.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je minuli teden izpostavil, da se Južni tok lahko gradi, a pod dobro znanimi pogoji, torej ob spoštovanju evropske zakonodaje, da je na potezi Rusija ter da ne bo dovolil izsiljevanja članic.
V tem kontekstu se bodo danes ob robu zasedanja ministrov EU za energijo v Bruslju sestali podpredsednik komisije za energetsko unijo Maroš Šefčovič ter osem članic unije: Slovenija, Bolgarija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Italija, Grčija in Romunija.
V Bruslju svarijo pred prevelikimi pričakovanji. Poudarjajo, da je bil sestanek o Južnem toku sklican ob začetku dela nove komisije, preden je odjeknila novica iz Rusije, ter da je glavni namen uskladiti odziv in preučiti trenutno stanje. (sta)