Zakaj podpiram Janeza Janšo?

Piše: Dejan Kaloh, publicist

Janeza Janšo v rdeči Sloveniji ni bilo nikoli »zdravo« podpirati. Režim je tistim njegovim bolj izpostavljenim podpornikom dal vedno krepko po prstih (hišne preiskave, policijska zasliševanja, sodni pregoni, šikiniranja na delovnih mestih itd.), saj so se vedno bali, da bi se »janšizem« (beri: zavzemanje za demokratično in pravno Slovenijo) preveč razširil in začel majati temelje njihove totalitarne hiše.

Janša, borec.

Med slovensko vojno sem bil star 16 let. Moj oče je bil takrat na strateško pomembni točki, s soborci, slovenskimi vojaki, so na Teznem varovali takratno Tovarno avtomobilov Maribor (TAM), ki si jo je hotela polastiti tudi okupatorska vojska, a jim to seveda ni uspelo. Ker sam zaradi mladosti še nisem mogel prijeti za orožje, sva z mamo in bratom našim teritorialcem nosila pod naš blok kavo in oddeje, ko so bili na položajih v neposredni bližini vojašnice, ki se je takrat imenovala Franc Rozman Stane (sedaj je to vojašnica generala Maistra).

Janša je bil med slovensko vojno prvi med enakimi. Domoljub, zaveden Slovenec, ki je hotel očetnjavo ubraniti pred napadalno rdečo zvezdo, ob tem, da je s svojim znanjem in strategijo poskrbel, da je bilo na slovenski strani med vojno kar najmanj žrtev, kar si zasluži še posebno priznanje!

Tudi in predvsem zaradi Janeza Janše imamo Slovenci danes samostojno državo, čeprav se osvobodili še nismo. Žal. Tisti, ki so se leta 1991 postavljali na stran okupatorske vojske in ji želeli uspešno »tepihovanje« Slovenije, so še dandanes na oblasti. V Sloveniji namreč ni bilo lustracije. Žal. A 2. slovenska republika jo bo potrebovala, tam rdeči aparatčiki ne bodo imeli kaj iskati.

Zaradi izstopajočega prizadevanja pred, med in po slovenski vojni za našo slovensko stvar (tudi za ceno lastnega življenja!), za našo lastno državnost in za ohranitev našega slovenskega naroda, Janeza Janšo podpiram.

Janša, politik.

Eden najbolj abotnih očitkov levičarskega agitpropa predsedniku SDS je ta, da je Janša bil v partiji. Ja, in? Če si hotel svojemu narodu na kakršnikoli način dobro, si pač moral biti v politiki in v prejšnjem sistemu je pač obstajala samo ena državna stranka – partija. A Janša je edini (!) več kot očitno naredil prelom s partijo in bil za to tudi izdatno »nagrajen« – kot ni bil in nikoli ne bo nihče od bivših partijcev. Zaradi njegove vedno pokončne disidentske drže so ga njegovi otroci pogrešali v komunizmu in v demokraciji, ker ga je režim kratko malo vedno – po montiranih procesih (brez kakršnihkoli dokazov o krivdi!) – strpal v zapor. A Janša se ni nikoli uklonil režimu, nikoli ga niso mogli zlomiti do konca. Vedno je verjel v demokracijo in vedno je zagovarjal vrednote kot so enakost, svoboda, pravica in pravičnost.

Iz male politične stranke na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je napravil mogočno demokratično politično silo, ki se je edina v zadnjih 23 letih bila sposobna upreti neokomunistični oligarhiji v Sloveniji.

Zaradi njegovega neumornega demokratičnega političnega delovanja in izjemnih rezultatov za Slovenijo, ki jih je Janša dosegel kot dvakratni predsednik slovenske vlade s svojo ekipo, Janeza Janšo podpiram.

Janša, človek.

Čez Janšev izjemen publicistični in pisateljski opus, se za pozorne bralce razkriva Janša tudi kot človek. S številnimi dobrimi lastnostmi, pa tudi s kakšno napako, seveda. Še najbolj se zdi »kritična« njegova dobra volja do nasprotne strani, ki ga že četrt stoletja zapira in politično onemogoča. On pa ji vedno gentlemansko še enkrat več ponudi roko in ob tem vpraša: »Vi, ki si z nami delite to mesto, zakaj nas ubijate?« A kakorkoli, tudi ta poza v končni fazi Janšo dela velikega človeka. Človeka z veliko začetnico. Kakor je tudi mož in oče z veliko začetnico. Je zagovornik tradicionalne slovenske družine, kjer sta doma spoštovanje in ljubezen, ki koreninita v krščanskih izročilih.

Zaradi njegovega klenega značaja, neomajne volje, velike delavnosti, družinske predanosti, izjemne razgledanosti, že dosežene modrosti in čisto človeške plati, ki zna biti tudi lirična in nežna, a vedno ostaja realna, Janeza Janšo podpiram.

Še ta čisto osebni dostavek: Janšo podpiram, ker ga lahko (v nobenem pogledu nisem odvisen od režima), ker ga zmorem (razumem, kaj hoče čez svoje delovanje doseči) in ker ga hočem (zaradi vsega zgoraj navedenega).