Beograd pripravljen na jutrišnjo vojaško parado in Putina

Kot datum osvoboditve Beograda v drugi svetovni vojni zgodovinske knjige sicer navajajo 20. oktober 1944, a je bil obisk ruskega predsednika očitno zadosten razlog, da so na to malce pozabili in parado pripravili štiri dni pred dejansko obletnico.

Kot so sporočili organizatorji, Putinova navzočnost na paradi simbolizira zavezniško enotnost v drugi svetovni vojni, saj so pri osvobajanju Beograda sodelovale tudi enote sovjetske Rdeče armade. A tako srbski kot tuji mediji že nekaj dni ugibajo, kdo bo njegove četrtkove besede pozorneje spremljal – gostitelji ali tuji politiki.

Srbske oblasti prihod visokega gosta označujejo kot izraz močne ruske podpore Srbiji in prispevek h krepitvi dvostranskih odnosov, političnih in – ali predvsem – gospodarskih. Na Zahodu so po drugi strani precej manj zadovoljni s tem, da bodo srbski vojaki korakali pred Putinom.

Do doslej tretjega Putinovega obiska v Srbiji namreč prihaja v času, ko se Kremelj zaradi krize v Ukrajini sooča z vse večjo izolacijo na Zahodu, Rusija pa zaradi sankcij EU in ZDA izrazito krepi sodelovanje z drugimi državami, ki se sankcijam niso pridružile.

“Na Zahodu ruskega predsednika ne vidijo več radi. A ko bo v četrtek prišel v Srbijo, bodo njemu v času po Beogradu vozili tanki,” danes ocenjuje nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

V srbskih medijih se je zaradi obiska razvila prava debata med veleposlanikom ZDA Michaelom Kirbyjem in ruskim veleposlanikom Aleksandrom Čepurinom, piše hrvaška tiskovna agencija Hina.

Kirby je namreč javno spomnil, da je pri osvobajanju Beograda sodelovala predvsem Tretja ukrajinska armada, ter namignil na to, da je Rusija napadla Ukrajino. Čepurin ga je hitro popravil, da je bila Ukrajina takrat sovjetska republika in da so bile njene enote del Rdeče armade, ter spomnil na ameriško bombardiranje Srbije med vojno na Kosovu.

Iz Bruslja je medtem prišlo jasno opozorilo Srbiji, da mora kot država kandidatka za članstvo v EU svojo zunanjo politiko usklajevati z zunanjo politiko unije. V Bruslju niso zadovoljni, ker se Srbija ni pridružila sankcijam proti Rusiji. Poleg tega pritiskajo nanjo, da naj ustavi priprave na gradnjo plinovoda Južni tok, dokler ta ne bo usklajen z evropsko zakonodajo.

Srbski politični vrh na to odgovarja, da je usklajevanje politik pač postopen proces, medtem ko je uravnotežena zunanja politika ključna za politično stabilnost in gospodarsko okrevanje države.

Srbski premier Aleksandar Vučić je v danes objavljenem pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ponovil, se Srbija ne bo pridružila sankcijam EU, in nakazal, da bodo vztrajali pri projektu Južnega toka, saj upajo na dogovor med EU in Rusijo.

“Srbija je svobodna in neodvisna država, Srbija je na evropski poti, vendar pa ni in ne bo uvedla sankcij proti Rusiji,” je bil jasen. Kot je še poudaril, pred ruskimi partnerji ne skriva evropske usmeritve, a obenem sta si ruski in srbski narod zelo blizu, privabiti želijo ruske vlagatelje, Južni tok pa je “dober za Srbijo”.

Kar se same parade tiče, so se nanjo odlično pripravili, po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug zatrjujejo organizatorji. V torek je na beograjskem Bulevarju Nikole Tesle potekala generalka in že to si je ogledalo več tisoč ljudi. Na “pravi” paradi v četrtek popoldne pričakujejo 100.000 obiskovalcev.

Na paradi bo po napovedih sodelovalo 4500 pripadnikov vseh rodov srbske vojske in obrambnega ministrstva – od 30 padalcev, pohodnih in motoriziranih ešelonov, tankov in topništva, do več deset letal, tudi brezpilotnih, in helikopterjev ter rečne flotilje. Za konec bo sledil nastop akrobatske skupine ruskega vojaškega letalstva Striži.

Četrtkovo dogajanje je sicer sprožilo kar nekaj političnih prepirov v Srbiji, saj del opozicije ni navdušen nad prihodom Putina v tem občutljivem času in tudi ne nad visokimi stroški parade – kolikšni točno bodo, vlada ni razkrila. Za vročo kri so poskrbele nekatere ideje, na primer da bi morali biti na paradi poleg partizanskih prisotni tudi četniški simboli.

Putin ima poleg spremljanja parade na programu še pogovore s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem in Vučićem, na katerih naj bi govorili predvsem o gospodarskem sodelovanju – o ruskih naložbah v Srbiji na področju energetike, železnic in tudi prehrambene industrije ter krepitvi trgovine, med drugim odpravi carin na uvoz Fiatovih avtomobilov, izdelanih v Kragujevcu. (sta)