Članice EU so se danes v Bruslju dogovorile, da bo nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi destabilizacije vzhoda Ukrajine začel veljati v petek, so povedali viri pri EU. EU je sicer sankcije pripravljena preučiti, če bo Rusija ustrezno ukrepala za umiritev razmer.
Članice EU so v ponedeljek potrdile sveženj nadaljnjih sankcij proti Rusiji, ki krepi obstoječe gospodarske ukrepe, uvedene konec julija, a obenem uveljavitev sankcij zamaknile s torka na “prihodnje dni”, da ocenijo izvajanje premirja in mirovnega načrta.
Po novih sestankih veleposlanikov članic pri EU v sredo in danes so sedaj viri pri EU sporočili, da bo nov sveženj sankcij začel veljati v petek. Sankcije sicer začnejo veljati z objavo ukrepa v Uradnem listu EU.
Kot je v ponedeljek sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, je EU glede na razmere na terenu pripravljena preučiti dogovorjene sankcije v celoti ali delno. To po navedbah virov še velja. V kratkem se pričakuje tudi nova Van Rompuyeva izjava.
Nove sankcije EU, katerih cilj je spodbuditi spremembo smeri dejanj Rusije, ki destabilizirajo vzhod Ukrajine, vključujejo nadgradnjo obstoječih gospodarskih omejitev na obrambnem, energetskem in finančnem področju ter razširitev seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.
Obstoječe gospodarske sankcije, ki jih je EU uvedla konec julija, vključujejo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje za nove pogodbe, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte.
Članice so pri odločanju o drugem krogu gospodarskih sankcij upoštevale enaka merila kot pri prvem, med njimi učinkovitost, razmerje med stroški in koristmi, ravnotežje med sektorji in članicami, pravni okvir ter možnost stopnjevanja. A podrobnosti za zdaj niso uradno znane.
Po poročanju britanskega časnika Financial Times naj bi nove sankcije med drugim vključevale prepoved financiranja ruskih energetskih podjetij, kot so Rosneft, Gazprom Neft in Transneft, na evropskih trgih.
Poleg tega bo unija sankcije zaostrila z razširitvijo seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo. Dopolnila naj bi ga z okoli 25 osebami, med katerimi naj bi bili voditelji v Doneškem bazenu in na Krimu ter ruski oligarhi. Imena bodo znana ob objavi v Uradnem listu EU.
EU sicer Rusijo že vseskozi poziva k vzdržni politični rešitvi, ki bo temeljila na spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, enotnosti in neodvisnosti Ukrajine. Ob tem poudarja pomen takojšnje izvedbe mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Petra Porošenka.
Politična rešitev krize bi morala po mnenju EU med drugim vključevati vzajemno dogovorjeno premirje, ponovno vzpostavitev nadzora Ukrajine nad njeno mejo, takojšnjo ustavitev toka orožja, vojaškega materiala in osebja iz Rusije v Ukrajino, takojšnjo izpustitev talcev. ter umik ruskih sil iz Ukrajine in z ukrajinske meje. (sta)

