V ZDA bodo danes potekale slovesnosti ob 13. obletnici terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so v New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji zahtevali skoraj 3000 življenj iz 93 držav in sprožili vojno proti terorizmu. ZDA so mrežo Al Kaida uspele oslabiti, vendar pa za njo rastejo skrajna nasilna gibanja s podobno ideologijo.
Največ žrtev so teroristi povzročili na južnem delu Manhattna v New Yorku, kjer so zgodaj zjutraj treščili ugrabljeni letali v oba stolpa dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC). Na prizorišču tega napada je po podatkih Muzeja 11. septembra umrlo 2753 ljudi, skupaj s 343 gasilci in reševalci ter policisti, ki so priskočili na pomoč.
Letošnja slovesnost na jugu Manhattna bo malce drugačna od dosedanjih, saj bo Spominski park od šestih zvečer po krajevnem času odprt za javnost. Doslej je bil na ta dan rezerviran za sorodnike žrtev in povabljene. Proslava bo od jutra sicer potekala po ustaljenem vzorcu, to je z branjem imen vseh skoraj 3000 žrtev 11. septembra, vključno z imeni šestih žrtev prvega terorističnega napada na WTC leta 1993.
Branje bodo prekinjale minute molka v času, ko sta obe letali treščili v stolpnici, in v času, ko sta se podrli. Pod Spominskim parkom je bil letos maja svečano odprt 700 milijonov dolarjev vreden Muzej 11. septembra, ki bo danes odprt le za sorodnike žrtev in povabljene, širša javnost pa si bo lahko iz parka ogledala počastitev spomina z lučmi, to je dveh reflektorjev, ki bosta čez noč simbolizirala porušeni stolpnici. V noči na petek bosta prižgana tudi oba bazena v odtisu dvojčkov WTC.
Proslave v Washingtonu oziroma v Pentagonu, kjer je umrlo 184 ljudi, se bo udeležil tudi predsednik Barack Obama skupaj z obrambnim ministrom Chuckom Haglom in načelnikom štaba združenih poveljstev generalom Martinom Dempseyjem. V Pensilvaniji blizu Shanksvilla, kjer se je po uporu potnikov zrušilo letalo, namenjeno na kongresno palačo, pa bo za 40 žrtvami žalovanje vodil nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Dennis Hastert.
Vojno proti terorizmu je z napadom na Afganistan in kasneje Irak začel predsednik George Bush, vodjo Al Kaide pa so šele leta 2011 v Pakistanu ujeli in ubili pripadniki posebnih enot ameriške vojske na ukaz predsednika Obame. Al Kaida je oslabljena, vendar pa ideologija skrajnega sunitskega islamizma še zdaleč ni poražena in je dobila nov izraz v številnih organizacijah in skupinah. Najmočneje v Siriji in Iraku z Islamsko državo (IS).
Obama je v sredo zvečer Američanom in svetu naznanil svojo strategijo boja proti IS, ideologijo Al Kaide pa povzemajo nasilne skupine od Jemna, Somalije, Libije, Nigerije do Malija in drugih držav. Protiteroristični varnostni ukrepi so ZDA za zdaj zaščitili pred novimi napadi, njenih državljanov po svetu pa ne, kot priča nedavna javna usmrtitev dveh ameriških novinarjev, ki so ju ubili pripadniki IS. (sta)
