GOVORI IZ SHODOV ZA VLADAVINO PRAVA. Janez Janša je krivično obsojen, nujna je reforma pravosodja, da se ta serijska krivičnost ustavi!

Danes beležimo že 83. dan odkar je Janez Janša, žrtev politično montiranega procesa, še vedno  v krivičnem in protiustavnem zaporu. Zaradi zavlačevanja postopkov na Vrhovnem sodišču RS, bodo prvaku največje opozicijske stranke in njegovi družini še naprej kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Včerajšnji dopis Vesne Žalik (82. DNI KRIVIČNEGA ZAPORA ZA JANŠO. Dopis Žalikove razkriva: po lokalnih volitvah razveljavitev sodbe in preprečitev dostopa do US in ESČP!) jasno kaže, da sodišče očitno sploh ne bo odločilo o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo, ki je v nezakonitem zaporu na podlagi nekonkretiziranih dejanj, zaradi katerih sploh ne bi smelo priti do obtožbe kaj šele do obsodbe. S pisno potrditvijo vrhovne sodnice Vesne Žalik je bila zahteva za varstvo zakonitosti predložena senatu, kar pomeni, da bo odločanje trajalo od meseca do meseca in pol in posledično to pomeni, da zavlačevanju s strani Vrhovnega sodišča ni videti konca.

Na tem mestu pa objavljamo nekaj govorov iz ponedeljkovih množičnih shodov za vladavino prava.

Govor Vaska Simonitija v Kranju, 8. 9. 2014

Dragi prijatelji,  že nekaj časa je dovoljeno vse tistim, ki imajo moč in oblast. Danes, ko negativna kadrovska selekcija v oblastno-političnem okolju dosega svoje vrhunce, tudi v pravosodju ne skrivajo, da v delu njihovega delovanja ne gre za pravo in pravičnost.

V primerih, kjer je potrebno izločiti iz družbenega in političnega življenja vse tiste, ki predstavljajo domnevno ali realno motnjo pri ponovni, kar se da polni uveljavitvi zgolj navidezne demokracije, del pravosodnega sistema tvorno in angažirano sodeluje. Pri tem ima sodstvo tudi javno podporo, ne samo v pred dobrim desetletjem ustanovljeni državni instituciji za splošno ovajanje, ki soustvarja razmere za popolni kaos, ampak ima poleg podpore v osrednjih medijih tudi podporo v tem, da se relativizira prejšnji nedemokratični politični sistem. Eden od takih izrazitih pokazateljev je na primer to, da danes sodi ljudem sodnik, ki je bil v prejšnjem režimu aktivni uslužbenec zločinske politične organizacije, drug tak pokazatelj je na primer to, da bivši krvnik, dolgoletni uslužbenec zločinske politične organizacije, objavi spomine, v katerih podtika, relativizira in piše laži o naravi prejšnjega režima, tretji tak pokazatelj je, ko nekdanji predsednik nedemokratične politične organizacije daje javno odvezo sodstvu za njegovo nenehno krivično početje, češ da se sodniki lahko zmotijo. Temu obnavljanju nekdanje ali njej podobne politične morbidnosti pri nas pride v tem trenutku prav tudi negotov politični in vojni položaj v vzhodni Evropi.

Položaj postaja vsak dan bolj zaskrbljujoč. Pred časom se je temu norčevanju iz demokracije priključil celo novi predsednik vlade, ki je opozicijske poslance, ki so javno v državnem zboru izrazili svoje ogorčenje nad krivično sodbo, izrečeno Janezu Janši, označil za klovne. Njegova domnevno visoka etična merila, ki se iz dneva v dan vse bolj sesipajo v prah, so dejansko vezana zgolj na politični oportunizem. Nenavadno se zdi, da se je novi mandatar pred volitvami zagrnil v molk glede na nasprotujoča si pravna mnenja v zvezi s sodbo v zadevi Patria. Ob tem, ko je stranko SDS obtoževal rušenja pravne države, njene politične predstavnike pa za klovne, se ni niti toliko potrudil, da bi priznal, da je sodba povzročila evidenten razkol v pravni stroki in da jo spodbijajo številni najuglednejši pravni strokovnjaki. Če je novi predsednik vlade resnično pravni strokovnjak, bi morala takšna v javnosti izrazito sporno odmevajoča sodba, spodbuditi najmanj njegovo strokovno radovednost, željo po argumentiranem tehtanju problema, analiziranju najbolj spornih in odmevnih dejstev v obsodbi. Pa se to ni zgodilo. Zanimivo je, da on ve, kaj je narobe s poslanci, ki izražajo svoje negativno mnenje o sodbi, ne pozna pa sodbe. Novi predsednik vlade je očitno odtujen od etičnega bistva vsake stroke – to je od radovednosti in tehtanja v javnosti odmevnih dejstev in argumentov. Najlažje in najbolj udobno je ponikniti, tiščati glavo v pesek in se sklicevati na neodvisnost sodstva. Etično primerno in pošteno bi bilo, da bi  proučil zadevo Patria vsaj v tolikšni meri, kot jo glede na javno dostopnost gradiva lahko prouči vsak pravno izobražen človek in o njej povedal svoje mnenje. Ne pa da govori o ljudeh, ki mnenje o tej pravosodni sramoti imajo.  Vse, kar je dejansko zmogel, je strnil v izjavi, da je Janez Janša sam kriv za dolgotrajen proces, ker naj bi se izogibal prihodom na sodišče. Seveda to sploh ne drži. Nekdanji kandidat na volitvah, danes pa predsednik vlade, je probleme  preusmeril drugam, da je lahko zadostil svojemu egoizmu in povzpetništvu, poteptal pa etičnost, strokovno radovednost in zavezanost resnicoljubnosti. Človek , ki se tako rad sklicuje na politično kulturo in etiko, je nagnjen k bežanju od pravih problemov. Politična kultura in etika se ne kažeta v prijaznem govorjenju, v neiskreni prijaznosti, v lažeh in demagogiji, ampak se  kažeta v resničnem soočanju s pravimi problemi in aktivnem opredeljevanju do problemov.

In sodba, izrečena Janezu Janši, je danes postala problem, ob katerem se ponovno potrjuje nizka raven slovenskega pravosodja.  Kadar v pravni stroki na najvišjih ravneh obstaja tako močan dvom v pravilnost obsodbe Janeza Janše, je nedopustno, da je Janez Janša zaprt in da v zaporu čaka na končno odločitev sodnih instanc. Kadar obstaja v pravni stroki tako močan dvom v pravilnost sodbe, je nedopustno, da velja človek za pravnomočno obsojenega in da se ga izloča iz javnega življenja, ali se mu poskuša odvzeti celo poslanski mandat.  V tako velikem pravnem dvomu bi morala biti sodba razveljavljena. Seveda pa ne le zaradi dvoma pravnikov, sodba bi morala biti nemudoma razveljavljena zaradi odsotnosti vsakršnih dokazov. Če namreč dokazi niso trdni, ali če dokazov sploh ni, se s takimi sodbami dejansko ruši celotno državno ureditev. Zato protestiramo proti takemu sodstvu in zahtevamo, da se Janeza Janšo izpusti na prostost, krivično sodbo pa razveljavi. Svoboda Sloveniji – svoboda Janezu Janši!

Govor – Vančo Tegov v Celju, 8. 9. 2014

Danes – drugi ponedeljek  v mesecu septembru mineva že 81. dan odkar Slovenija bije boj za vzpostavitev pravne in demokratične države, za vzpostavitev države ki bo vsakemu državljanu Republike Slovenije zagotavljala spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne glede na vero, barvo kože, spol ali politično prepričanje. Kljub temu, da vse to že zagotavlja Ustava Republike Slovenije, temu še vedno ni tako. Slovenija je že 78. dan država, ki ima žrtev politično montiranega procesa – Janeza Janšo, ki mu je bila krivično odvzeta svoboda in danes že 81. dan on in njegova družina trpijo, saj jim časa, ki jim je bil ukraden ne bo mogel povrniti nihče.

Dragi prijatelji, Slovenci, sodržavljani,  nismo tukaj  na tem ne tako priljubljenem kraju iz neke hudo močne potrebe po postavljanju in postopanju po mestu in pred pomembnimi stavbami in poslopji, ampak zaradi stanja v tej naši ljubi, obenem nesrečni in razdvojeni domovini Sloveniji.

Ali smo jo do tega pripeljali mi, vi,  jaz ?

Ne. Nismo jo. Pripeljali so jo tisti , ki smo jim zaupali in na katerih sposobnostih in  njih nesebičnosti  polagali upanje da bodo našo domovino, na novo osamosvojeno in prebujeno,  tako kot dober mornar barko,  usmerili v mirne vode narodove prihodnosti.

In kaj imamo sedaj?

Imamo državo,  gospodarstvo, ureditev in sistem , ki ni niti približek tistega ki smo  si ga želeli in po tihem ali naglas pričakovali. Prevarani smo bili in zapeljani od  ljudi ki so bili deležni našega zaupanja. Zgradili so sistem ,   sprejeli zakonodajo ki je bila in še je v  največji meri prilagojena njihovim potrebam pohlepu po strukturni kraji  in odtujitvi vsega kar se da odtujiti in odnesti.  Mi,  naša generacija ter malo starejši in malo mlajši,    ki  smo dali srce in dušo za vzpostavitev države, smo spregledali, da so med nami ne samo izkoriščevalci naše naivnosti in dobrote ter ljubezni do domovine, ampak tudi uničevalci Slovenije.  Ti, ko so vse pokradli in porabili, so se lotili najbolj svetega  in vrednega pri vsakem domoljubnem Slovenskem državljanu, domovine in  osamosvojitev samo,  ter glavnih akterjev osamosvojitve.   Tukaj in sedaj  pa se kot »glavna asistentka«  pojavi  tretja in najbolj »neodvisna« veja  v družbeni ureditvi Države.  Naivnost naša dosedanja,  prevelika je bila. Najmanj vpogleda v vejo oblasti,  ki bi morala biti branik  pokončnosti pravnosti in pravičnosti v družbi,  je taisto spremenilo-ali dovolilo da se nič ni spremenilo v zadnjih  že skoraj 70 letih. Ta neodvisna veja,  sodna veja, neguje in ohranja status svojih »praočetov«,  tvorcev prejšnje družbene ureditve in nomenklature, ki je imela vse svoje »rdeče« niti družbe v rokah. Opogumljena tudi z ne najbolj pristnih »sorodniških« odnosov med  tradicionalno evropsko naravnano   pomladno naravnanim delom družbe.

Danes, dragi prijatelji in zaskrbljeni državljani,  sem srečen da smo skupaj, da tudi tukaj v Celju, tako kot drugod danes po Sloveniji,   kjer velja ista, enaka zakonodaja na celotnem ozemlju, se dogajajo,  so se dogajale  krivice, krivične neutemeljene sodne in obsodbe. Med nami so zagotovo takšni, ki so to čutili  najprej osebno, poslovno, kasneje ali sedaj,  pa zdravstveno in duševno.   S tem ko so nekoga od nas, vas prizadeli, krivično obtožili in obsodili, so vas po tihem ubili, naredili za leta in desetletja kasneje invalidnega ali pomanjkljivega v najbolj bistveni prvini vsakega človeka, so  prizadeli človekovo dostojanstvo in osebnostno integriteto.  Vi niste mogli nič,  oni pa lahko vse in to v imenu  ljudstva, za katerega jim je bilo malo mar.  Zato ker so neodvisna veja oblasti.  Pa ne niso.. Niso popolnoma neodvisni. Niso nedotakljivi. Odvisni so od nas državljanov, od svoje merljive učinkovitosti, učinkovitosti ki je izpričano ugotovljeno, med najslabšimi v Evropi  in stroškovno najbolj razsipnimi  na stari celini. To ne more iti več tako naprej. Tako sodstvo mora biti kritizirano, spodbujeno k kritičnemu razmišljanju o svojem pomenu. Ostati v stanju statusa quo,  je nemogoče, kakor  je tudi nemogoče da se ne odpravi krivična, neutemeljena in z ničemer realnem  potrjena politično motivirana sodba v procesu  Patria zoper JJ..

Tukaj smo da vztrajamo  in da pokažemo in povemo da zmoremo, čutiti, misliti in ljubiti domovino obenem, ter sočasno pričakovati  da Slovenija mora in sme biti  država kjer bo Vladavina prava, pa ne katerega koli, ampak sodobnega prava, utemeljenega z  zahodnoevropskimi  civilizacijskimi normami in dosežki,  tam kamor Slovenija spada in bi morala spadati že dolgo. Zato tudi ta  intelektualni  kulturni  miren in dostojanstven shod  tudi v Celju, kjer je del narodove evropske tradicije  globoko  v  zavesti njegovih meščanov in okoličanov.

Svoboda JJ

Svoboda TK

Za svobodno in prerojeno Slovenijo!

Govor Dejana Kaloha v Mariboru, 8.9.2014

Lepo pozdravljeni vsi prisotni, ki vam ni vseeno, da se v Sloveniji množično kršijo človekove pravice in tudi tisti, ki za temi zidovi za nami sodijo v »imenu ljudstva«!

Naj na začetku nekaj besed namenim moji lastni izkušnji s slovenskim krivosodnim sistemom, ki mi je eklatantno kršil moje človekove pravice. Sredi januarja letos so v moje stanovanje vkorakali policisti z nalogom za hišno preiskavo, ki ga je podpisala ljubljanska okrožna sodnica Deša Cener na predlog ljubljanskega tožilstva pod vodstvom tožilke Tamare Gregorčič.

Razlog: sum izdaje tajnih podatkov, ker naj bi na portalu Politikis.si objavili dokument z oznako zaupno. To je seveda bil prvi nesmisel iz odredbe, saj dokument, ki smo ga na portalu objavili, ni imel nikakršne oznake »zaupno«. A to režima nič kaj ne moti, da tepta Ustavo RS, kjer je nedotakljivost stanovanja ustavno zajamčenega kategorija, ko gre za pregon »notranjih sovražnikov«.

Takoj je bilo jasno, da je šlo za poskus zastraševanja drugače mislečih posameznikov in kar je še bolj zastrašujoče – šlo je za poskus ustrahovanja lastnika nekega neodvisnega medija. Tako smo bila priča še enemu v vrsti dokazov o skrajno politično motiviranem tožilskem delu Zvonka Fišerja, generalnega državnega tožilca. Dodaten razlog za neutemeljen pregon mene je seveda bil, ker je objavljen dokument razkril tožilsko svinjarijo v povezavi s finančno preiskavo zakoncev Janša-Bačovnik, spravili pa so se celo na mrtvega človeka, dr. Jožeta Zagožna! Čista komunistična »posla«!

Cenerjeva, Gregorčičeva, Fišer, sram vas bodi, da je to vašo hajko in kršenje človekovih pravic v mojem stanovanju morala zraven gledati moja leto in pol stara hčera. Sram vas bodi! Toliko o mojem lastnem primeru!

Spoštovani,

Kot je javno znano, je v obdobju od leta 2004 do leta 2013 človekove pravice in temeljne svoboščine kršilo kar 442 slovenskih sodišč ter najmanj 1200 sodnikov,kar pomeni, da sicer najbolj razvpiti primer Janeza Janše ni nikakor osamljen primer. Med kršilci se najde seveda tudi Branko Masleša, predsednik VS, ki je Ustavo RS kršil kar 14-krat. V njegovem jeziku: kar 14-krat si je privoščil »tepihovanje« najvišjega slovenskega pravnega akta!

Tudi iz  letnega poročila Varuhinje človekovih pravic je razvidno, da narašča število državljanov, ki menijo, da so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice, v kar 7,4% primerov se pritožbe smatrajo kot popolnoma upravičene. Krivice zaradi zlorab pravosodja v tem trenutku trpi na tisoče ljudi po vsej Sloveniji.

Še več, sodniška oligarhija za svoje napake in za svoje krivice, ki jih povzroča posameznikom in njihovim družinam, ni nikoli odgovarjala. Ni nikoli odgovarjala! In zakaj ni odgovarjala? Ker so zaščiteni bolj kot kočevski medvedi, ker imajo trajni mandat in ker pretežno izhajajo iz prejšnjega totalitarnega sistema, kjer je sodstvo bilo samo orodje za odstranitev partiji neposlušnih posameznikov. To je potrebno v prihodnosti spremeniti, ta rdeči monopol je potrebno razrušiti do temeljev in slovensko sodstvo kot tretjo vejo oblasti osnovati povsem na novo. Potrebno je izvesti celovito reformo pravosodja, da mu bodo ljudje lahko spet zaupali. Serijsko krivičnost je potrebno ustaviti. Da bo ljudstvo dejansko verjelo, da sodniki sodijo v njihovem menu in to po resnici in pravici. Da bo sodstvo resnično neodvisno, strokovno in da bo sodilo po pravu ter ob tem samo spoštovalo Ustavo Republike Slovenije.

Verjamem pa, da v Sloveniji vendarle obstajajo sodnice in sodniki, tožilke in tožilci, ki odgovorno in po črki zakona opravljajo svoje delo. A če so tiho in se sami kritično ne opredelijo do svojih kolegic in kolegov, ki namesto pravosodja ustvarjajo krivosodje, s tem delajo vsej Sloveniji in njenim prebivalcem veliko škodo. Zberite raje pogum, povejte na glas o plevelu med vami, naj resnica in pravica pridobita domovinsko pravico končno tudi v Sloveniji!

Svoboda vsem, ki so v Sloveniji po krivici zaprti, svoboda Tonetu Krkoviču, svoboda Janezu Janši!