Za razvoj bohinjskega turizma potrebnih med 150 in 200 milijonov evrov

Kot je za STA pojasnil Jakopin, je v turizem vstopil, ker je prepričan, da je to obetavno slovensko gospodarsko področje, ki ga je treba spraviti na noge. Problematike se je lotil celovito, tako da je dal izdelati študijo o bohinjskem turizmu. Pokazalo se je, da Bohinj nima zmogljivosti za množični turizem, za elitni turizem pa nima infrastrukture in ponudbe.

V avstrijskem podjetju, ki mu je Jakopin zaupal izvedbo študije, ugotavljajo, da je Bohinj neizbrušen diamant, a da je težava v samem konceptu destinacije. Ta bi bila lahko posebej zanimiva za razmeroma premožne starejše ljudi, ki jih zanimajo programi anti-aginga in wellnessa. Da bi obstoječe zmogljivosti dvignili na raven, ki je zanimiva za elitni turizem, pa bi v Bohinju potrebovali med 150 do 200 milijonov evrov investicij.

Delček tega je pripravljen prispevati Jakopin, ki v teh dneh pričakuje izdelane načrte za celovito adaptacijo nekdaj prestižnega hotela Bellevue, ki sedaj že leta nezadržno propada. Jakopin namerava urediti petzvezdični hotel z bazenom in vso drugo potrebno dodatno ponudbo, kar bi skupaj stalo med osem in deset milijoni evrov.

Sama gradnja bi trajala deset mesecev, pred tem pa mora Jakopin dobiti še gradbeno dovoljenje, kar je znotraj Triglavskega narodnega parka lahko posebej zahtevno. Prva ovira bo po Jakopinovih besedah pridobitev soglasja za ureditev bazena, druga ovira pa sam poslovni oziroma finančni načrt, saj je obnova investicijsko in izvedbeno zahtevna, zanjo pa bodo potrebna tudi bančna posojila.

Poleg hotela Bellevue je v Bohinju kljub poletni sezoni zaprt tudi hotel Zlatorog, ki ostaja v lasti družine Pačnik. Vsaj hotel Ski in kamp Zlatorog sta z novim najemnikom lani ponovno zaživela. Kaj bo v prihodnje s Pačnikovimi hoteli, pa ni jasno.

Kot je povedal bohinjski župan Franc Kramar, se je občina še naprej pripravljena pogovarjati o morebitnem odkupu hotelov, vendar le, če bi to podprl celoten kraj, saj bi k pobudi morali pristopiti vsi turistični akterji v kraju. Na sodelovanje bi moral biti pripravljen tudi Zmago Pačnik, zoper katerega je občina leta 2011 vložila celo kazensko ovadbo zaradi davčne utaje in nezakonitega lastninjenja, ki pa je bila zavržena.

Turistična ponudba in razvoj Bohinja trenutno bolj ali manj temeljita na manjših družinskih hotelih, ki uspešno poslujejo. “Pomanjkanje hotelskega turizma je medtem največja rak rana bohinjskega turizma,” se zaveda direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki bi si tudi sam želel, da bi propadajoči hoteli dobili vlagatelje in ponovno polno zaživeli.

“Občina naredi, kolikor pač lahko,” je ocenil Langus. Spomnil je, da bo v roku nekaj mesecev urejena kanalizacija, kar je temelj razvoja, hkrati se s pomočjo evropskih sredstev ureja posamezna vaška jedra. Tudi Turizem Bohinj v okviru svojih finančnih zmožnosti postori kar največ za razvoj, je zagotovil Langus.

“Bohinj ne stagnira in nikakor ne nazaduje,” je izpostavil. Tudi letošnje sezone, ki je zaradi slabega vremena slabša od lanske, ni ocenil kot katastrofalne, saj so nekateri hoteli dobro zasedeni. Letno v Bohinju sicer običajno naštejejo okoli 400.000 turističnih nočitev, pri čemer je za boljšo zasedenost zmogljivosti bistvena širitev turistične sezone v pomladne in jesenske mesece.

“To delamo s produkti, ki jih razvijamo in so povezani z našo neokrnjeno naravo,” je povedal Langus in spomnil na razvoj pohodništva, kolesarstva in ribištva. Hkrati se Bohinj razvija tudi v smeri zdravstvenega turizma in naravovarstvenih vsebin. Glavna prednost in mondenost Bohinja so namreč neokrnjena narava, čisto okolje in mir.

Zato je poleg spodbujanja malega podjetništva, ki lahko zagotavlja butično ponudbo, glavna usmeritev v Bohinju umirjanje prometa in zmanjševanje gneče okoli Bohinjskega jezera. Delno so rezultati teh prizadevanj že vidni, Turizem Bohinj pa svoje aktivnosti letos nadaljuje prek projekta Bodi kul, bodi mobilen, v Bohinju uporabljaj javni prevoz.

“Projekt predstavlja pomemben kamenček v mozaiku spodbujanja trajnostnega razvoja turizma, saj želimo ohraniti naravo ter obiskovalcem omogočiti kakovostno doživljanje naravnih in kulturnih danosti Bohinja,” je izpostavil Langus in spomnil, da so v zadnjih letih že zagotovili večjo mobilnost gostov z ureditvijo kolesarske poti, uvedbo brezplačnega avtobusa, izposojo električnih koles ter promocijo železniškega prometa. (sta)